Zahtevajo večji odstrel divjih prašičev

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 10. september 2016 / 13:16

Štiriinsedemdeset kmetov iz vasi Sveti Ožbolt, Sveta Barbara, Sveti Andrej, Svetega Petra Hrib, Gabrovo, Breznica pod Lubnikom, Staniše in Valterski Vrh je podpisalo peticijo, s katero zahtevajo od Lovske družine Škofja Loka, da poveča odstrel divjih prašičev in s tem zmanjša škode. V lovski družini pravijo, da so se divji prašiči res prekomerno namnožili in da so jih že samo letos doslej uplenili dvaintrideset.

Sveti Ožbolt – S peticijo, ki so jo v vednost poslali tudi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Občini Škofja Loka in medijem, zahtevajo od Lovske družine Škofja Loka kot upravljavca lovišča, da zmanjša število divjih prašičev, saj se bodo sicer preselili tudi v nižino, kjer bodo delali škodo še v koruzi. Od lovske družine tudi zahtevajo, da poskrbi za zmanjšanje škod, se odzove na prijave škode po divjih prašičih, takoj sanira uničene površine in izplača odškodnino, odpravi krmišča za divje prašiče, saj jih z njimi samo še dodatno privablja, upošteva zakonodajo s področja lovstva, vzpostavi boljši odnos s kmeti in z lastniki zasebnih zemljišč, v upravljanje z loviščem vključi tudi kmete oziroma lastnike zemljišč in zamenja cenilca škode po divjadi. »Če v lovski družini ne morejo ali nočejo uresničiti naših predlogov, zahtevamo zamenjavo vodstva lovske družine in v skrajnem primeru celo zamenjavo upravljavca lovišča,« so v peticijo zapisali kmetje in poudarili, da se lovska družina večinoma ne odziva na njihove prijave škode in da večinoma tudi ne odpravlja posledic škode niti ne izplačuje odškodnine.

Razrite strme travnike je težko obnoviti

Podpisniki peticije pravijo, da tudi s postavitvijo ograje ne morejo zmanjšati škode, saj se z ograjevanjem zmanjša škoda na ograjenih zemljiščih, na preostalih pa se poveča. »Površine, ki so jih poškodovali divji prašiči, težko uredimo v prvotno stanje. Še zlasti to velja za strme travnike, kjer strojna sanacija ni možna, ampak je potrebno ročno delo, prav tako tam ni možno gnojenje z gnojem ali z gnojevko. Take travnike je težko kositi, tudi obračalniki se zatikajo v grudo. Pokošena trava ni primerna za siliranje, v njej so tudi ostanki prsti, kar neugodno vpliva na kakovost silaže,« so v peticijo zapisali kmetje in dodali, da jim dodatno delo in stroški, ki jih imajo zaradi divjih prašičev, ter manjši pridelek krme ob slabi ekonomski situaciji v hribovskem kmetijstvu jemljejo voljo do kmetovanja in obdelovanja zemljišč. »Če upoštevamo še to, da območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje z novim programom razvoja podeželja dobivajo manj denarja iz ukrepov skupne kmetijske politike, se resnično sprašujemo, koliko časa bomo še vzdržali.«

Vseh travnikov ni možno ograditi

Kmet Rajko Koblar s Svetega Ožbolta, gospodar na kmetiji Pr' Rožnik, na kateri obdelujejo 13 hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo z 28 hektarji gozda, je povedal, da imajo kmetje na tem območju probleme z divjimi prašiči že vrsto let, letos pa je še posebej hudo. »Skoraj ni kmetije, ki ne bi utrpela škode; nekaterim so prašiči razrili tudi od pol do enega hektarja površine. Pri nas so razrili šestdeset arov, škodo smo prijavili, lovci pa so nam šele po dveh mesecih poravnali približno petino razrite površine,« je dejal Rajko in poudaril, da je večina škode na strmem travniku, kjer obnova poškodovane travne ruše traja več let in je več let tudi izpad krme. Na kmetiji redijo dvanajst goved in prav toliko ovc, pašnik za ovce so že ogradili, prav tako njivo, na kateri pridelujejo krompir. »Vseh zemljišč pa ne moremo ograditi, tudi lovci bi se pritoževali, saj divjad potlej ne bi več prihajala iz gozdov na travnike.«

Letos uplenili že dvaintrideset prašičev

Tone Bevk, starešina Lovske družine Škofja Loka, je povedal, da se divji prašiči v njihovem lovišču zaradi obilja kostanja, želoda in žiru radi zadržujejo in da so se v zadnjih letih res močno razmnožili, glavni razlog za to pa naj bi bile za lov neugodne zime brez snežne odeje. »Letos smo doslej uplenili že dvaintrideset prašičev, v normalnih letih smo jih do tega časa le pet ali šest, glavna lovna sezona pa se bo začela šele novembra oziroma potlej, ko bo zapadel snega. Letos bomo morali upleniti še vsaj dvajset prašičev, a četudi bi jih več, ne bi bilo nič narobe, saj bodo sicer prihodnje leto škode še večje. Nič nismo jezni na kmete, prašičev je preveč in jih bo treba postreliti,« je dejal Bevk in zavrnil očitek, da se večinoma ne odzivajo na prijave škode niti ne odpravljajo posledic škode. »Za lani smo poravnali vso škodo, letos pa je odprtih še nekaj primerov. Škodo poravnavamo z delom – z ravnanjem travne ruše, z odškodnino v obliki koruze ali v denarju.« V lovski družini so zato, da bi zmanjšali število divjih prašičev in s tem tudi škode na kmetijskih zemljiščih, že sprejeli nekaj ukrepov. Tako bodo organizirali petnajst skupnih lovov, od tega je pet za člane obveznih; število delovnih ur, ki jih mora vsak član družine na leto opraviti z delom v lovišču, pa so povečali s trideset na petinštirideset. Kot je dejal Bevk, so nekateri lovci letos opravili že več kot šestdeset delovnih ur. Kmete oz. lastnike zemljišč poziva, da postanejo lovci, se vključijo v lovsko družino in s tem tudi v upravljanje z loviščem. Družina ima v lasti tudi enaindvajset električnih pastirjev, ki jih »na reverz« daje kmetom, ki jim divjad povzroča škodo.