»Ko je tisto noč zazvonil telefon, sem si takoj rekel, da ne bo nič dobrega,« se spominja 86-letni Franc Košnjek, ki je pred pol stoletja vodil intervencijo v letalski tragediji pri Lahovčah. / Foto: Gorazd Kavčič

Strašno je bilo gledati goreča trupla

V torek bodo pri Lahovčah, kjer se je 1. septembra 1966 zgodila največja letalska nesreča v Sloveniji, odkrili spominsko obeležje. Spomin na katastrofo, v kateri je umrlo 98 britanskih potnikov in članov posadke (19 jih je preživelo), nam je pomagal obuditi Franc Košnjek iz Kranja, takratni šef letaliških gasilcev.

»Strašno je bilo gledati goreča trupla in grozno je smrdelo. Če ne bi bil dovolj trden, bi se v taki situaciji zagotovo izgubil,« pravi danes 86-letni Franc Košnjek, ki je bil pred prihodom na brniško letališče v letu 1965 poklicni gasilec v Kranju. Bil je celo eden od prvih sedmih kranjskih poklicnih gasilcev. Strmoglavljenje letala britanske družbe Britannia Ariways pri Lahovčah ga je torej doletelo že po letu dni vodenja gasilcev na brniškem letališču, uradno odprtega decembra 1963.

»Ko je tisto noč okoli 1. ure zazvonil telefon, sem si takoj rekel, da ne bo nič dobrega. Klicala je čistilka z letališča in povedala, da je nekje pri Mengšu padlo letalo. Ker nisem imel avta, sem odhitel v kranjski gasilski dom in se s poveljniškim vozilom gasilske zveze odpeljal na letališče. Tudi tam ni bilo več gasilcev, zato sem se odpeljal proti Mengšu. Že v Lahovčah me je ustavil voznik avtobusa in mi pokazal, kje je prizorišče nesreče. Hitro sem stekel tja,« Košnjek začne pripoved.

»Ko sem videl, kakšna katastrofa se je zgodila, sem za trenutek kar obstal, da sem prišel k sebi. Nato sem prevzel vodenje intervencije. Spominjam se, da sem najprej zagledal mlada potnika zunaj letala, ki sta se držala skupaj. Bila sta povsem v šoku in večkrat sem ju moral potresti, da sta spregovorila. Tedaj sem spoznal, da sta Angleža. Naročil sem jima, naj se umakneta, da ne zgorita,« Košnjek opisuje prve trenutke, ko je prispel na prizorišče nesreče. Ko so reševalci ugotovili, da je pri repu letala še nekaj živih potnikov, se je ena skupina gasilcev takoj lotila njihovega reševanja. »Prioriteta je bila rešiti čim več življenj, šele potem gašenje.«

Intervencija je potekala dobre tri ure, se spominja. »Največ opravka smo imeli z reševanjem preživelih. Treba je bilo delati 'na horuk', drugače ni šlo. Postal sem kar nekoliko hud, ker so se nekateri reševalci obotavljali in razmišljali, ali se bo potnike dalo spraviti skozi odprtino, ki smo jo naredili. Za to ni bilo časa. Neki stevardesi, ki je sedela v repu in je bila še živa, je takoj, ko smo jo potegnili iz letala, glava samo omahnila in nam je v rokah umrla.«

Gasilci so na kraju nesreče dežurali še dva, tri dni po nesreči, da so vse pospravili in odpeljali trupla v Ljubljano. »Kmalu so se pojavili tudi radovedneži, ki so pobirali vse, kar so našli. Kovčki so bili namreč razmetani vsepovsod, vse mogoče je bilo v njih in ljudje so predmete kar jemali. Da bi to preprečili, sem od komandirja kranjske milice zahteval, naj postavijo stražo in območje zavarujejo. Najprej je bil kar precej jezen, češ kaj mu ukazujem. Sva se kar malo sporekla, pa sva bila dobra prijatelja. No, potem so le postavili nekaj miličnikov, da so naredili krog okoli kraja nesreče in umaknili 'firbce', da smo lahko nadaljevali z delom,« se spominja.

Živ mu je ostal tudi spomin na odhod prve skupine preživelih potnikov in članov posadke z brniškega letališča v London. »Tedaj sem ravno prišel v službo in sem šel na ogled, da poizvem, ali se je ponoči kaj pomembnega zgodilo. V mednarodnem prostoru so se pogovarjale britanske stevardese. Ko je ena od njih zaslišala moj glas, se mi je zahvalila, ker smo jim rešili življenje. Začudil sem se, kako je vedela, da sem prav jaz vodil reševanje, pa mi je odgovorila, da ji je v spominu ostal moj glas, ko sem ukazoval reševalcem,« konča pripoved Franc Košnjek, ki je letališke gasilce vodil vse do leta 1989.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 8. oktober 2012 / 07:00

Napneš lok in se zliješ s puščico

Doroteja Oblak je 15. septembra v hrvaškem Trakoščanu postala evropska prvakinja v streljanju z lokom na tridimenzionalne tarče. Lok je posebej zanjo izdelal njen soprog Franc Oblak.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 10. september 2016 / 14:40

Banke v prvem polletju poslovale z dobičkom

Kranj – Po podatkih Banke Slovenije so banke in hranilnice v prvem letošnjem polletju ustvarile 285 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Njihova bilančna vsota je ob koncu junija znašala 36,4...

Gospodarstvo / sobota, 10. september 2016 / 14:40

Po priložnosti na nove trge

Vodstvo Alpine si je v okviru programa prestrukturiranja, ki ga zdaj v celoti vodijo v dogovoru s socialnimi partnerji, za cilj zastavilo dvig produktivnosti in učinkovitosti ter razvoj novih izdelkov...

Slovenija / sobota, 10. september 2016 / 14:40

Beneška Mostra

Baje, da se da iz Ljubljane v Benetke (235 km) prepeljati v dobrih dveh urah, v treh pa sploh. To pomeni, da tudi 73. beneški filmski festival, ki tam prav zdaj poteka, ni daleč. Zakaj ne bi sedli v a...

GG Plus / sobota, 10. september 2016 / 14:19

Strašno je bilo gledati goreča trupla

V torek bodo pri Lahovčah, kjer se je 1. septembra 1966 zgodila največja letalska nesreča v Sloveniji, odkrili spominsko obeležje. Spomin na katastrofo, v kateri je umrlo 98 britanskih potnikov in čla...

GG Plus / sobota, 10. september 2016 / 14:19

Prvi kamion so kupili leta 1936

Družinsko podjetje SIGR Bizjak, ki izvira iz Kranja, zadnja leta pa posluje na Jesenicah, letos praznuje osemdesetletnico. Oče sedanjega lastnika Saša Jože je leta 1936 kupil prvi kamion, v uspešnem d...