Zaradi kolajne peš na Brezje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 27. avgust 2016 / 13:15

Legendarni celjski trener Marjan Fabjan, ki je s svojimi judoisti osvojil pet olimpijskih kolajn, je izpolnil brazilsko obljubo: iz Celja je peš romal na Brezje.

Brezje – Ko se je 58-letni trener juda celjskega kluba Sankaku Marjan Fabjan v sredo popoldne po dobrih sto kilometrih hoje približeval brezjanski baziliki Marije Pomagaj, so ga pozdravili zvonovi iz njenega zvonika. Tak pozdrav si je zaslužil. Ne le zaradi tega, kar je storil za slovenski judo, ampak tudi zato, ker je držal obljubo, dano ob bronasti kolajni Ane Velenšek na olimpijadi v Riu. Ko je začela Ana, čeprav poškodovana, odločilni olimpijski ples, se je njen trener Fabjan zaobljubil, da bo peš romal na Brezje, če bo osvojila kolajno. In jo je, ker je verjela in zaupala sebi in trenerjevim besedam, da je sposobna zmagovati. Fabjan ni odlašal z izpolnitvijo obljube. Še pred koncem olimpijade je krenil na pot, ker je čutil, da je trenutek pravi.

Marjan je začel sto šest kilometrov dolgo romanje na Brezje, kjer je bil prvič kot otrok, vendar ne peš, ampak s fičkom, v nedeljo. Z njim sta hodila prijatelja in sodelavca iz kluba Ciril Počivavšek in Adam Bergant, Matjaž Trbovc pa jih je spremljal s kombijem, v katerem je najbolj slavni romar med judoisti tudi prenočeval. Skupaj so hodili in trpeli ter se prepričevali, da zmorejo. Hodili so z Lopate pri Celju do Vranskega in naprej po Tuhinjski dolini do Kamnika in Šenčurja, kjer se je v torek začel odločilni del poti do končnega cilja. V sredo so hodili od Naklega do Brezij. Marjana je na tem delu poti spremljal gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah, pater dr. Robert Bahčič, tudi sam rekreativni tekač. »Nič me ne boli. Lahko še zdržim,« je govoril samemu sebi.

Na nekaterih delih poti je prenašal prave muke, še posebno med zadnjim vzponom od Gobovcev mimo Dobrega Polja do Brezij. Pred baziliko so ga pozdravili mladi člani njegovega kluba Sankaku. Petletni Jan in njegova mama Simona sta pogumnemu očetu in partnerju izročila zmagovalni pokal, Janez Praprotnik pa mu je v imenu Brezjanov izročil križ in šopek ter ga nagovoril z besedami: »Gospod je nosil križ za nas, vi pa za dekleta!«

Po prihodu v baziliko sta se Marjan Fabjan in pater Robert Bahčič pred podobo Marije Pomagaj zahvalila za srečno pot. Pater je izročil Fabjanu s čipkami okrašeno podobo Marije z Brezij in nekaj reči, ki jih mora imeti romar vselej s seboj. Na hrbtno stran slike je v posvetilu zapisal, da »ste še enkrat dokazali, da se cilj dosega z odločnostjo, s trdno voljo, z vztrajnostjo in zaupanjem ter s prijatelji na isti poti«. Fabjan je patru podaril kopijo bronaste kolajne Ane Velenšek iz Ria.

»Upam, da smo se danes vsi skupaj nekaj naučili in bomo odslej še bolj verjeli sami vase,« je povedal v zahvali Fabjan. »Kaj bom počel v prihodnje, še ne vem. O prenehanju dela v športu še nisem razmišljal, vendar je tudi to ena od možnosti. Najprej želim domov, kjer sem bil po olimpijadi zelo malo. Čas je, da začnem živeti kot normalen Slovenec. Za počitek bo le nekaj dni dovolj. Potem pa bo treba dokončati začete stvari,« je povedal Fabjan, poklicni zlatar, ki zna svoje učence popeljati med zlate športnike.