Turizem na cesti

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 20. avgust 2016 / 18:45

Minulo soboto in nedeljo, ko sem se šla turistko po Gorenjskem, si bom najbolj zapomnila po cestnih doživetjih. Najprej sem imela dober namen po dolgem času obiskati Pokljuko, pa sem se spomnila, da je iz blejske smeri, po kateri bi se pripeljala, popolna zapora zaradi rekonstrukcije ceste pri Rečici. Obvoz je sicer urejen čez Jesenice na Lipce, čez Kočno, v Gorje ... pa me je, še preden sem poizvedela do konca, kje vse poteka obvoz, želja po Pokljuki minila. Še dobro, ker bi se mi čisto lahko zgodilo, da bi obstala nekje na avtocesti v več kot petnajstkilometrski koloni vozil, ki so bila namenjena skozi predor Karavanke.

Naslednji dan sem mislila, da bo Vršič boljša rešitev, po stari cesti iz Kranja, pa bo, ampak takšnega kaosa na cesti na Vršič ne pomnim. Cesto smo si delili pešci, kolesarji, avtomobili, avtodomi, motoristi, ovce ... občutek je bil, kot da ga ni bilo turista (in ne ovce), ki si v nedeljo ne bi zaželel biti na prelazu Vršič. Še dobro, da sem se nazaj grede spomnila, da so zaradi vzdrževalnih del zastoji lahko tudi na gorenjski avtocesti, tam okoli Kranja. In tako sem se na ponedeljkovo praznično popoldne od doma na turistični potep odpravila raje peš.

Saj ne, da bi me reke pločevine kaj posebno presenečale, ker ljudje resnici na ljubo radi sedemo v avto in se odpeljemo kam 'na lepše'. Niti da bi me sploh lahko še presenetilo dejstvo, da se vzdržuje in popravlja ceste sredi vrhunca turistične sezone. Saj so nas upravljavci cest tako že pred leti podučili, da so za te vrste posegov prav v poletnih mesecih najugodnejše razmere, turistom in dnevnim migrantom na delo pa predpisali univerzalen recept: dobršno mero strpnosti. So pa malenkosti, ki »turizem na cesti« lahko kljub neprijaznim okoliščinam v dolgih vrstah naredijo prijaznejši. Nisem na primer opazila, da bi voznikom in sopotnikom, ki so minuli konec tedna v vročini čakali na gorenjski avtocesti, delili vodo. Nisem opazila več večjih opozorilnih tabel ob cesti ali več policistov in morda še koga, ki bi voznike pravočasno preusmerili na alternativne poti, da bi se ognili zastojem. Delo na cesti, vsaj takšno prakso sem videla v Angliji, se namesto sredi najbolj udarnih ur dneva lahko organizira v poznih večernih urah ob premičnih reflektorjih, ko je manj prometa.

Saj slišim kdaj koga reči, a jim je treba prav zdaj 'riniti' na cesto. Verjetno že. Gostoljubje pa ima več obrazov – in zakaj ne bi kar se da prijaznega pokazali tudi turistom na cesti?