Z omanom nad bronhitis

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 2. september 2009 / 06:00

Oman cveti od zgodnje pomladi do poznega poletja, a za zdravilne namene uporabljamo le njegovo koreniko, ki jo kopljemo jeseni ali spomladi. Rastlina, s katero ljudsko zdravilstvo blaži kašelj, bronhitis in krče, sodi med najstarejše zdravilne rastline nasploh.

Iz hleva prežene zle duhove

Veliki oman (Inula helenium), ki mu ljudski jeziki pravijo tudi alant, tolsti koren, veliki koren, voman ali svinjski koren, izvira iz osrednje Azije, od koder se je razširil v druge dele Azije, Severno Ameriko in Evropo. Zelo dobro se je udomačil zlasti v južni in jugovzhodni Evropi. Samoraslo raste ob jarkih, jasah in nabrežjih Dolenjske, Notranjske in Primorske. Kot okrasno rastlino ga gojimo na vrtovih. Svoj čas so ga radi gojili naši kmetje, saj so verjeli, da iz hlevov preganja zle duhove.

Kot sonce s svojimi žarki

Veliki oman je trdoživa rastlina, ki zraste tudi do dva metra visoko. Njegovi zlato rumeni cvetovi spominjajo na sonce, cvetni listi pa na sončne žarke. V zdravilstvu uporabljamo zgolj omanovo koreniko, ki jo nabiramo septembra in oktobra ali spomladi. Dobro jo operemo in razrežemo po dolgem, da jo lažje posušimo. Suha korenika prijetno diši po vijolicah ter ima rahlo pekoč in grenek okus.

Rastlina lepe Helene

Že stari Kitajci so vedeli, da lahko z omanom pospešijo kroženje krvi, odpravijo zastoje, mehčajo sluz in zdravijo natrgane mišice in zlome. Antični zdravilec Dioskurid je bil prepričan, da je oman s pridom uporabljala lepa Helena, po kateri naj bi dobil tudi ime. S koreniko je zdravil stiskanje v prsih, kašelj, krče prebavil, vetrove in ugrize. Hipokrat je hvalil zdravilni napitek iz korenike, ki naj bi zelo ugodno vplival na maternico, a se mu morajo izogibati nosečnice in doječe matere. Tako stari Grki, Rimljani in srednjeveški Evropejci so z omanovo koreniko s pridom uporabljali za zdravljenje oslovskega kašlja, bronhitisa in pljučnice. Z njo so pospeševali izkašljevanje in izločanje seča ter lajšali napenjanje. V srednjem veku je bilo priljubljeno omanovo vino, ki so mu rekli napitek svetega Pavla. Z njim so zdravili skorajda vse bolezni v glavi, na pljučih in v želodcu. Varoval naj bi pred kugo in vsemi okužbami.

Zdravi bolezni dihal

Novejše raziskave so pokazale, da pripravki iz velikega omana resnično lajšajo težave z dihali. Sluz, ki jo vsebuje, olajšuje izkašljevanje in kašelj, ki je nastal zaradi okužbe in vnetja. Vpliva na sluznice bronhijev in sprošča krče ter je zato zaželena sestavina prsnih čajev. Oman je v pomoč pri angini, astmi, pljučnici in vnetju poprsnice. Izkaže se tudi pri zdravljenju kroničnega bronhitisa, ki nastane zaradi onesnaženja zraka. Poleg tega velja še za učinkovit diuretik in prav takšno sredstvo za razstrupljanje telesa, pospešuje izločanje žolča in lajša prebavne težave. Ljudsko zdravilstvo svetuje omanov čaj tudi pri slabokrvnosti, ker čisti in obnavlja kri, ter pri diabetesu.

Pripravimo čaj

Omanov čaj pripravimo tako, da pol žličke posušene korenike prelijemo s skodelico vrele vode, odstavimo in pustimo stati petnajst minut. Čaj osladimo z medom in pijemo po požirkih po eno skodelico čez dan. Neoslajen čaj koristi pri slabi prebavi, težavah z jetri, pri slabem izločanju vode in za odpravljanje glist. Omanov čaj in druge pripravke uporabljamo v priporočenih količinah le krajši čas, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo želodčne težave, driska in bruhanje. Med nosečnostjo in dojenjem se mu izogibajmo.