Martin Naglič iz Žirov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (274)

Ob priimku Naglič iz Žirov bi morda človek takoj pomislil, da gre pri imenu za pomoto. Publicist in filozof Miha Naglič je namreč kot uveljavljena »znamka« dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa. Vendar tokrat ne govorimo o njem, temveč o jezikoslovcu in pesniku Martinu Nagliču, ki se je rodil 1. novembra leta 1748 v Žireh in umrl v Ljubljani 15. novembra 1795.

Marin Naglič je v Ljubljani študiral filozofijo in leta 1768 postal jezuit. Od leta 1772 dalje je poučeval klasično filologijo na jezuitskem liceju v Ljubljani. Menda je bil med letoma 1768 in 1770 novic (redovniški pripravnik pred zaobljubo) na Dunaju, potem dve leti repetitor (kdor ponavlja s kom učno snov) humaniorum v Leobnu in repetitor filozofije v Gradcu. V Ljubljano se je vrnil leta 1772 in bil v letih 1772–1773 učitelj na jezuitski gimnaziji. Tam je ostal učitelj tudi po ukinitvi reda vsaj do leta 1782. Službo je opustil verjetno zaradi jetike, saj ga leta 1789 ni bilo več med gimnazijskimi profesorji.

V jezikoslovnem krogu Marka Pohlina, Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja se je navzel preroditeljske miselnosti, bil je tudi član komisije za revizijo prevoda Svetega pisma in leta 1781 postal član obnovljene Akademije operozov. V treh zvezkih Pisanic je 1781 objavil elegijo Nečemernost tega svejta. Rokopisno je ohranjenih tudi nekaj njegovih kritik in pisem.

Naglič je imel po vrnitvi v Ljubljano stike z Markom Pohlinom. Pod vplivom njegove besede in slovnice je sprejel preporodno miselnost. Do preporodne aktivnosti se je povzpel prvič leta 1776, ko je dal Jurij Japelj ljubljanskim kapucinom pobudo za izdajo Hipolitovega slovarja. To namero je Naglič leta 1776 preprečil z dokazovanjem, da je delo za tisk prešibko. Očitku, ki je krivičen, je botroval odnos ob Pohlinovi napovedani izdaji slovarja.

Drugič so pripravile Nagliča do dejavnosti Devove Pisanice. Za njihovo drugo knjigo je napisal Nečemernost tega svejta. V treh distihih (elegični distih je pesniška oblika, sestavljena iz heksametra in pentametra) z revno vsebino opominja prijatelje, naj si brez ozira na slavno ime in posvetno blago nabirajo zaklade za drugi svet. Distihi so bili deležni časti, da jih je Denis leta 1785 ponatisnil v dodatku o šestomeru (heksametru). Ni znano, ali je Naglič napisal še kako pesem.

Martin Naglič je bil povezan tudi s Kumerdejem in Japljem. Ti stiki so mu tudi pomagali, da je leta 1784 postal član komisije za revizijo Japelj-Kumerdejevega prevoda Svetega pisma.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 26. 10. 1850 rodil slovenski slikar Janez Šubic. Slikarstva se je začel učiti pri svojem očetu, študiral pa je na akademiji v Benetkah in Rimu.

Na Jesenicah se je 26. 10. 1911 rodil gornik in fotograf Jaka Čop.

V Kostajnici na Hrvaškem je bil 27. 10. 1539 ubit vojaški poveljnik in kranjski deželni glavar Ivan Kacijanar, ki je kranjskim četam poveljeval v boju proti Turkom. Rodil se je na gradu Kamen v Begunjah leta 1491 ali 1492.

V Brodeh pri Škofji Loki se je 28. 10. 1830 rodil slovenski fizik Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini. Kot zaveden Slovenec ni dobil delovnega mesta v domačih krajih in so ga kot mnogo drugih skušali uporabiti kot nemškega civilizatorja drugih nenemških narodov. Že leta 1861, po koncu neoabsolutizma, so ga iz Pešte skupaj z drugimi »Nemci« izgnali iz Ogrske.

V Tržiču se je 30. 10. 1893 rodila zdravnica epidemiologinja Amalija Šimec. Bila je ena prvih akademsko izobraženih Slovenk in prva akademsko izobražena Tržičanka.