Na moji sliki je vedno človek

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 20. avgust 2016 / 18:49

Zapisano v naslovu mi je v nedeljo dejala prijazna gospa Christine Meklin iz Pliberka/Bleiburga na Koroškem, ki je sodelovala na slikarskem Ex temporu v Šenčurju. Ljubiteljska slikarka, ki poklicno kot ravnateljica vodi novo srednjo šolo v Pliberku in predava na Pedagoški višji akademiji v Celovcu, je prišla na šenčursko slikarsko srečanje Korošcev in Kranjcev drugič. Prvič je bila pred tremi leti, ko je ta prireditev doživela krstno izvedbo.

Povedala mi je, da jo slikanje spremlja že od mladih let. Najprej se je ukvarjala z blagom in lesom, na katera je slikala najrazličnejše motive, sami si je šivala obleke in kaj narisala tudi na svilo. Tudi sedaj še vedno rada poriše hlače, jopico …

»Ko sem v šoli za likovni pouk dijakov pripravljala in predstavljala nove tehnike, saj je moje pedagoško izobraževanje obsegalo tudi tehnično delovanje in risanje, sem v likovni svet stopila tudi sama, zase. Motivi na mojih slikah so vselej povezani z ljudmi, s srečanji z njimi, bodisi pričakovanimi ali naključnimi, v različnih okoljih. Če človeka ne dam na sliko, ga ne narišem, potem zame slika ni dokončana,« je o svojem slikarskem delu povedala Christine Meklin. Na Koroškem je v slikarskem svetu že dobro poznana, saj je že razstavljala doma v Pliberku, v kavarnah, po kulturnih domovih. V Sloveniji pa je doslej edina razstavna postaja Šenčur. »Gorenjska je lepa. Danes sem obiskala tudi Kranj. Moja navada je, da želim okolje, v katerem ustvarjam, tudi bolje spoznati,« je še povedala. Med Slovenci na Koroškem je kar nekaj uglednih in širše poznanih likovnih umetnikov. Eden takih je Valentin Oman, ki je letos prejel posebno priznanje dežele Koroške. Znana imena so tudi Karel Vouk, Tanja Prušnik kot glasnica mlade generacije umetnikov, Martin Dovjak iz Sel in Franc Rasinger iz Šentjakoba. Vsi so že poznani tudi pri slovenskem likovnem občinstvu.