Angela Knific praznovala sto let

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Škofja Loka / sobota, 9. junij 2007 / 06:00

Stoti rojstni dan je Medvoščanka praznovala v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, ki je njen dom že dvanajsto leto. Za rojstni dan si je zaželela enoposteljno sobo in skromno praznovanje s sveto mašo.

Škofja Loka – Angela Knific se je rodila 23. maja 1907 pod Svetim Jakobom, po domače pri Mamovcu, kot zadnja od osmih otrok. Zelo rada se je učila in ko je bila stara 14 let, je učitelj staršem predlagal, naj jo dajo v šolo. Ker je bila že takrat zelo verna, je upala, da bo lahko šla k uršulinkam v Škofjo Loko. A sanje so kmalu zbledele, saj je morala ostati doma in pomagati mami. Bila je pridna za delo, a nesrečna, saj se ji je zdelo, da ji nekaj manjka. Šla je k nunam, najprej v Ljubljano, nato v Mekinje. Bila je pridna, a so rekli, da ni dovolj močna za težaško delo, zato je niso obdržali in morala je domov.

Pri 88 je šla v dom

Po nekaj letih se je omožila na Svetje. Stara je bila 30 let. V zakonu so se jima rodili trije otroci, srednja hčerka je imela le 15 mesecev, ko je umrla. V zakonu ni bila srečna, kljub temu pa sta z možem skupaj preživela 57 let, vse do njegove smrti pred trinajstimi leti. Kmalu zatem je odšla v dom v Škofjo Loko. Tega se še dobro spominja njen sin Andrej Knific iz Goričan: »Vse si je sama uredila, se usedla na avtobus in šla. Jaz sem ji pa potem za njo pripeljal stvari.« V domu se dobro počuti, še posebej sedaj, ko je pred prvim majem znova dobila enoposteljno sobo. To je bila njena želja za rojstni dan. Poleg tega pa si je zaželela še skromnega praznovanja s sveto mašo. Tudi ta želja se ji je uresničila, le da praznovanje ni bilo skromno. Res je, da mize niso bile polno obložene, ni bilo blišča, bile pa so izrečene številne globoke misli in lepe, spodbudne besede. Z Angelo so praznovali domači, zaposleni in stanovalci v domu, čestitat so ji prišli tudi z Društva upokojencev Medvode, katerega članica je. Sveto mašo je daroval starološki župnik dr. Alojzij Snoj. Prisoten je bil tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki ji je ob tej priložnosti podaril kip Marije, ki se ga je Angela zelo razveselila.

Še vedno sama skrbi zase

Pri stotih letih še vedno sama skrbi zase in gre vsak dan k sveti maši. »Včeraj sem prišla k njej v sobo, pa si je prala nogavice. Sama se kopa, plenic ne potrebuje, sama si pospravi sobo, pobriše prah, zloži perilo. Ima osnovno oskrbo brez dodatnih uslug. Sicer pa je prijetna, zelo skromna gospa. Pravzaprav bolj skromnega človeka sploh ne poznam,« pove Stanka Vauh, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Potem ko je Angela za konec praznovanja sama zarezala v rojstnodnevno torto in nazdravila, je nekaj besed spregovorila še z novinarji. »Preveč imam dela,« je kot prava upokojenka začela pogovor, nato pa nadaljevala: »Hvala vsem za lepe želje. Želela sem si enoposteljne sobe, svete maše in da bi bila zdrava. A kakšen je recept za dolgo življenje. Treba je znati potrpeti. Pokonci me držita kruh in čaj, ki ga zelo rada pijem. Kava pa mi ne prija.«

V domu je druga najstarejša

Če je Angela sedaj kar pri zdravju, malce jo boli le noga, s katero je kakšen teden pred stotim rojstnim dnem zadela v nočno omarico, pa včasih ni bilo tako. »Kar pomnim, ni bila nikdar zdrava. Spomnim se, da je pokojni oče večkrat rekel, da ne bo več dolgo, pa je on umrl pred trinajstimi leti, ona pa živi še danes, pa tri leta je starejša od njega. Gor jo je držalo delo, saj smo doma imeli manjšo kmetijo. Dva pujska in dve krave. Nikoli nismo bili lačni, za basat pa tudi ni bilo. Vedno je bila bolj drobna. Skupaj s posteljo ima le okrog 50 kilogramov,« še pravi sin Andrej. Ob tem ne more mimo neurejenih razmer pri domačiji na Svetju, kjer poteka trasa nove ceste od Svetja proti Senici: »Za mamo bi bilo največje darilo, da bi se stvari tam zemljiško knjižno uredile.« Sicer pa je Angela druga najstarejša v domu. Od nje je starejši le Anton Svoljšak iz Selške doline, ki je stoti rojstni dan praznoval januarja.