»Veselica« z lubadarjem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. avgust 2016 / 11:20

Ko je žled pred dvema letoma in pol samo na Gorenjskem izruval, polomil ali kako drugače poškodoval okrog štiristo tisoč kubičnih metrov iglavcev, še zlasti smreke, ki je prevladujoča drevesna vrsta, so gozdarji napovedovali, da bodo v ujmi poškodovani in oslabljeni iglavci postali v prihodnjih letih pravi raj za lubadarja, pri tem pa so še dodali, da bo to veliko odvisno od vremena in od prizadevnosti lastnikov pri poseku in spravilu lubadark. V napovedih se niso niti malo zmotili. Če je bilo predlansko poletje tudi zaradi vremenskih okoliščin le zatišje pred viharjem, se je lani »veselica« z lubadarjem začela, v še večjem obsegu pa se nadaljuje letos. Medtem ko je lani skupna količina lubadark še zaostala za količino v žledolomu poškodovanih iglavcev, jo bo letos po napovedih zavoda za gozdove že močno presegla. V kranjski območni enoti napovedujejo za letos količino tristo tisoč kubičnih metrov, v blejski enoti okrog 250 tisoč, pri tem pa si nihče ne upa napovedati, ali bo krivulja dosegla vrh letos, prihodnje leto ali morda šele čez dve leti.

Med največjima naravnima ujmama zadnjih let v slovenskih gozdovih je vendarle velika razlika. Žledolom je bil enkratno dejanje, posledice so bile dobro vidne strokovni in laični javnosti ter tudi tistim, ki v državi odločajo o zakonodaji, ukrepih, denarju ... Kolesje se je hitro zavrtelo, državni zbor je sprejel interventni zakon, ki je omogočil učinkovitejšo sanacijo in zagotovil dodatni denar. Z lubadarjem je drugače. Gozdarji ga hitro opazijo, v večini primerov celo prej kot lastniki, laična javnost običajno dvigne glas šele po tem, ko opazi, da so cela pobočja iglavcev s porumenelimi iglicami. Lubadar, mali, tihi ubijalec smrekovih gozdov se nezadržno širi, v javni gozdarski službi pa ob tem ugotavljajo, da se mu ne morejo učinkovito zoperstavljati. Lastnikom pošiljajo odločbe o poseku in spravilu lubadark, a ker gre za upravni postopek, morajo spoštovati roke, ki so za normalne razmere primerni, za izredne pa ne. Če se, na primer, odločijo za izvršbo v gozdu, ki je v solasti stotih lastnikov, morajo odločbo vročiti vsem oziroma od vseh dobiti obvestilo, da so jo prejeli. Naravne ujme, kakršni sta žledolom in pretirana razmnožitev lubadarja, vsakič razgalijo vse težave gospodarjenja z malo, drobno gozdno posestjo. Številni mali lastniki niso od gozda ekonomsko odvisni in jim je tudi bolj ali manj vseeno, kaj počne lubadar, za delo v gozdu niso primerno usposobljeni in opremljeni. Ovira so tudi nedokončani dedni postopki, težko dosegljivi lastniki v tujini, veliko število solastnikov ...