»Veselica« z lubadarjem

Ko je žled pred dvema letoma in pol samo na Gorenjskem izruval, polomil ali kako drugače poškodoval okrog štiristo tisoč kubičnih metrov iglavcev, še zlasti smreke, ki je prevladujoča drevesna vrsta, so gozdarji napovedovali, da bodo v ujmi poškodovani in oslabljeni iglavci postali v prihodnjih letih pravi raj za lubadarja, pri tem pa so še dodali, da bo to veliko odvisno od vremena in od prizadevnosti lastnikov pri poseku in spravilu lubadark. V napovedih se niso niti malo zmotili. Če je bilo predlansko poletje tudi zaradi vremenskih okoliščin le zatišje pred viharjem, se je lani »veselica« z lubadarjem začela, v še večjem obsegu pa se nadaljuje letos. Medtem ko je lani skupna količina lubadark še zaostala za količino v žledolomu poškodovanih iglavcev, jo bo letos po napovedih zavoda za gozdove že močno presegla. V kranjski območni enoti napovedujejo za letos količino tristo tisoč kubičnih metrov, v blejski enoti okrog 250 tisoč, pri tem pa si nihče ne upa napovedati, ali bo krivulja dosegla vrh letos, prihodnje leto ali morda šele čez dve leti.

Med največjima naravnima ujmama zadnjih let v slovenskih gozdovih je vendarle velika razlika. Žledolom je bil enkratno dejanje, posledice so bile dobro vidne strokovni in laični javnosti ter tudi tistim, ki v državi odločajo o zakonodaji, ukrepih, denarju ... Kolesje se je hitro zavrtelo, državni zbor je sprejel interventni zakon, ki je omogočil učinkovitejšo sanacijo in zagotovil dodatni denar. Z lubadarjem je drugače. Gozdarji ga hitro opazijo, v večini primerov celo prej kot lastniki, laična javnost običajno dvigne glas šele po tem, ko opazi, da so cela pobočja iglavcev s porumenelimi iglicami. Lubadar, mali, tihi ubijalec smrekovih gozdov se nezadržno širi, v javni gozdarski službi pa ob tem ugotavljajo, da se mu ne morejo učinkovito zoperstavljati. Lastnikom pošiljajo odločbe o poseku in spravilu lubadark, a ker gre za upravni postopek, morajo spoštovati roke, ki so za normalne razmere primerni, za izredne pa ne. Če se, na primer, odločijo za izvršbo v gozdu, ki je v solasti stotih lastnikov, morajo odločbo vročiti vsem oziroma od vseh dobiti obvestilo, da so jo prejeli. Naravne ujme, kakršni sta žledolom in pretirana razmnožitev lubadarja, vsakič razgalijo vse težave gospodarjenja z malo, drobno gozdno posestjo. Številni mali lastniki niso od gozda ekonomsko odvisni in jim je tudi bolj ali manj vseeno, kaj počne lubadar, za delo v gozdu niso primerno usposobljeni in opremljeni. Ovira so tudi nedokončani dedni postopki, težko dosegljivi lastniki v tujini, veliko število solastnikov ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 30. junij 2017 / 12:45

Javna vaja za čisti užitek občinstva

Nedeljski večer je v radovljiški gostilni Lectar ponudil osupljivo gledališko-glasbeno doživetje. Na dogodku, ki so mu rekli javna vaja, so obiskovalci lahko prisluhnili glasbi Tomaža Domicelja in nje...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Tudi Nina Osenar ima svojo kolekcijo čevljev

Za trenutek smo vstopili v svet brezčasnega oblikovanja, v svet presežkov in drzne elegance. Ogledali smo si pet novih ekskluzivnih kolekcij družbe Peko. Ustvarjali so Milan Gačanovič, Nina Osena...

Kranj / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Najpomembnejša voda in odpadki

Največji skupni problem Gorenjske je urejanje komunalne infrastrukture, pri čemer občine računajo tudi na evropski denar.

Tržič / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Svetniki zavrnili referendum

Tržiški občinski svet je umaknil razpis referenduma o deponiji Kovor. Pripravili bodo razširjeno izredno sejo v Kovorju, kjer bo razprava o ravnanju z odpadki po 15. juliju.

Kronika / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Policista dobila popust za seks?

Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine z ljudmi v lokalu XO v Čirčah so zaslišali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava.

Nasveti / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Kordabenedikta proti vročini

Benediktovo srce, kar dejansko pomeni prevod imena kordabenedikta, dandanes gojimo kot okrasno rastlino na svojih vrtovih, samoniklo pa uspeva zlasti na suhih in peščenih tleh. Od junija skozi poletje...