Unesco

Unesco je mednarodna organizacija za zaščito kulturne in naravne dediščine. Kadar nekaj dobi takšen častitljivi naziv, je običajno vredna ogleda. Na naši poti po Češki smo tako prikolesarili do Češkega Krumlova. Mesto je v celoti pod zaščito Unesca. Več ljudi mi je reklo, da je zelo lepo, torej pričakuješ nekaj velikega. Ko pa smo to videli v živo, smo osupnili. Je to mogoče? Srednjeveško mesto, ki je nastalo na meandru Vltave, je kot biser, ki živi svoje življenje še danes. Še do leta 1949 so tukaj živeli lastniki, nemški plemiči. Nemški vpliv se čuti prav po vsem območju, saj so to pravzaprav Sudeti. Nemško plemstvo je gradilo mesta in nakazovalo razvoj dežele. V času fašizma so intenzivno izseljevali Čehe in naseljevali Nemce. V času samostojne Češkoslovaške so sudetski Nemci zavrnili češko državljanstvo. Z münchenskim sporazumom je območje postalo del velikega Rajha. Po drugi vojni je to območje zajel komunizem, Nemce so izgnali, premoženje zaplenili ali uničili, porušili in zažgali. »Kufre gor, kufre dol«, kot se to dogaja pogosto v mejnih območjih. Enkrat so pod eno oblastjo, drugič pod drugo. Pod zaščito Unesca je prešlo po padcu komunizma, torej v devetdesetih letih. Nekateri nemški dediči so ostali na Češkem in eden od njih se je na zadnjih predsedniških volitvah potegoval celo za mesto predsednika republike. Nad mestom se bohotita grad in mestni stolp, mestne hiše in trgi, kužno znamenje … Vse tako kot tudi v drugih srednjeveških mestih, pa je vendarle tukaj vse tako stisnjeno, veliko, lepo ohranjeno in živo. Mesto niso le stavbe, so mnoge prereditve in muzeji, ki govorijo o življenju nekoč in ga nudijo tudi danes. Trgovci ponujajo pristne izdelke domače obrti (keramika, les, steklo, usnje …). Nobenih mondenih trgovin in blagovnih znamk. Vltava pa omogoča še eno doživetje. Če je včasih voda pomenila trgovsko pot in so mlini in žage predstavljali vir življenja, danes ponuja doživetje s splavi, kanuji in raftingom. Na vodi ste lahko ves dan ali le nekaj ur, ljudje se vozijo od zgodnjih jutranjih ur do noči. Voda je tako obvladljiva, da ne potrebujete splavarja ali čolnarja, preprosto najamete čoln, zapeljejo vas do izhodišča ali pripeljejo nazaj, vmes pa ste na vodi. Na poti k našemu prenočišču je zasebnik pekel postrvi na žaru in imel priročno »dimno kamro« za domače klobase in druge prekajene dobrote. Tudi doma pečemo ribe na žaru, pa sem tukaj videla nekaj novega. V trebuh ribe je dal le rezino limone in vejico timijana. Rib ni zapekel hrustljavo rjavo, ampak so bile spečene na čisto rahlem ognju na oglju (kot bi bile kuhane in malo odimljene). Zelo so bile okusne. Še nekaj velja dodati: na vsakem koraku je pivo. Kako ne bi bilo, ko mu v eni od skladb slavo poje celo sam Smetana …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 29. april 2009 / 07:00

Kako občina deli pomoč kmetom

Bralec iz občine Škofja Loka nam je sporočil, da občina na nenavaden način deli pomoč kmetom.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Mladinci so gorenjski prvaki

S pred kratkim končano nogometno sezono so na Velesovem zelo zadovoljni.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Petdeset let krvavškega oddajnika

Prvi prenos TV programa s Krvavca so naredili 14. februarja 1957. Sedanji oddajnik je začel delovati po vojni leta 1991.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Otroci risali ornamente

Na OŠ Davorina Jenka so v tem šolskem letu izvedli tudi mednarodni likovni natečaj in praznovali 50 let šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Petrovčeva hiša kulturni spomenik

Za obnovo Petrovčeve hiše naj bi pridobili 842 tisoč evrov strukturnih sredstev, meni župan Franc Čebulj.

Splošno / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Uradno odprtje ceste 6. julija

Junija je gradbeno podjetje SCT Ljubljana zaključilo z rekonstrukcijo regionalne ceste na Zgornjem Brniku, v okviru katere so razširili in preplastili tudi cestni odsek do Cerkelj (na...