Čudovita srhljivost strel

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 8. avgust 2016 / 10:25

V Sloveniji v povprečju beležimo okoli šestdeset tisoč udarov strele letno. Bliskanja in grmenja se nekateri bojijo, drugim pa lov za nevihtami predstavlja izziv in sprostitev.

Kranj – V Sloveniji že več let deluje Vremensko društvo Zevs, ki po besedah predsednika Marka Premelča šteje okoli petdeset ljubiteljev vremena in vremenskih pojavov. Med njimi je tudi Robert Dolničar iz Podgorja pri Kamniku, ki že vrsto let lovi nevihte, tako pri nas kot v tujini.

»Nevihte in fotografiranje strel mi predstavlja sprostitev po službi in delu doma. Uživam v lepoti teh naravnih pojavov in se brez težav odpeljem nekaj sto kilometrov zgolj zato, da lahko opazujem kakšno večjo nevihto,« o svojem nenavadnem hobiju pravi Dolničar, ki mu je v spominu ostala predvsem nevihta, ki je divjala poleti leta 2008 in povzročila precej škode v vasici Gozd pri Kamniku. Čeprav so Robert in njegovi kolegi dobri poznavalci vremenskih razmer, so na lastni koži občutili, kako nevarno je lahko vreme. »Opazovali smo nevihto na pečinah nad Trstom. Obali se je bližala iz tržaškega zaliva. V upanju na dobre fotografije smo čakali do zadnjega trenutka, takrat pa je treščilo tudi že za nami, kar pomeni, da je bila nevihta že pri nas. Hitro smo se umaknili v avtomobile, ki smo jih imeli parkirane nekaj minut stran.«

SCALAR – sistem, ki šteje nevihte

Do strel pride zaradi separacije naboja v nevihtnih oblakih. Ti so običajno brez naboja, med nevihto pa zgornji del dobi pozitiven naboj, spodnji, ki je bližje tlom, pa negativnega. Ker imajo tla pozitivni naboj, prihaja do velikih napetostnih razlik. Zrak, ki navadno ne prevaja elektrike, postane električni prevodnik in takrat vidimo blisk in slišimo grmenje.

Na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani že od 1998 deluje projekt SCALAR, v okviru katerega v Sloveniji delujeta senzorja v Novi Gorici in Jelšah pri Krškem, skupno pa na področju Balkana deset senzorjev. Vsi so del večje evropske mreže senzorjev, ki beležijo udare strel. »V Sloveniji beležimo okoli šestdeset tisoč udarov strele letno. Prihaja sicer do odklonov, kot smo na primer imeli pred leti tudi blizu sto tisoč zabeleženih strel, pred tremi leti pa rekordno malo,« pravi vodja sistema SCALAR Goran Milev in dodaja, da je sistem namenjen merjenju tistih strel, ki udarijo na zemljo, medtem ko je strel med oblaki in znotraj oblakov še bistveno več. »Le med eno nevihto lahko v Sloveniji zaznamo tudi več kot dvajset tisoč strel, vendar jih na zemljo udari le manjšina,« pravi Milev.

Zaradi svojih geografskih značilnosti sta nevihtam in s tem tudi strelam še zlasti izpostavljeni Gorenjska in severna Primorska. »Na tem območju se mešata toplo in vlažno mediteransko podnebje s hladnejšim alpskim. Do neviht pa pride ravno zaradi mešanja toplega in vlažnega zraka z mrzlim. Dodatno k večji gostoti strel na Gorenjskem pripomore tudi hribovito območje, saj strela vedno išče najhitrejšo pot, to pa po navadi predstavlja vrh gore,« še razlaga Milev, ki sicer dodaja, da Gorenjska utrpi manj škode zaradi posledic strel kot denimo Primorska. »Večina naselij na Gorenjskem namreč leži v kotlinah in dolinah, kjer je manjša verjetnost, da pride do udara strele, kot na vrhovih.«

Električno energijo strel je težko uporabiti

SCALAR, ki se v celoti financira iz lastnih sredstev, je sicer namenjen profesionalnim uporabnikom. Omogoča podajanje informacij o strelah v realnem času ter tudi alarmiranje. Storitev so sprva začeli razvijati za elektrogospodarstvo, ki ima lahko s strelami precej težav. Uporabljajo ga tudi v Kontroli zračnega prometa Slovenije ter na Slovenskih železnicah in v drugih transportnih družbah. RTV Slovenija na ta način zaščiti antenski sistem. Ko strele zaznajo na območju sistema, se antene izključijo iz distribucijskega napajanja in prižgejo dizelske agregate, s čimer se izognejo težavam ob izpadu električne energije iz omrežja. Uporabljajo ga tudi zavarovalnice, ki s sistemom lahko ob prijavi škode zaradi strele preverijo, ali je do udara res prišlo.

Na vprašanje, ali bo kdaj mogoče energijo strele uporabiti, pa Milev odgovarja zadržano. »Strela ima sicer veliko moč, a malo energije. Problem predstavlja tudi hramba energije, kjer prihaja do velikih izgub, tako da veliko uporabne vrednosti v strelah vsaj za zdaj ni.«

Ne glede na to, ali bomo kdaj izrabljali energijo strel ali pa bodo predstavljale le potencialno grožnjo in nevarnost, bodo za zmeraj ostale čudovit in hkrati srhljiv naravni pojav, ki nas, tako kot Roberta Dolničarja, privlači prav zaradi svoje strašljive moči in lepote.