Vozličasti dermatitis vse bližje Sloveniji

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 2. avgust 2016 / 18:26

Bolezen, ki povzroča velike izgube pri govedih, se doslej v Sloveniji še ni pojavila, a je vse bližja naši državi. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so že začeli z aktivnostmi, s katerimi bi preprečili vnos in širjenje bolezni.

Kranj – Vozličasti dermatitis se je kot virusna bolezen goved in vodnih bivolov nekdaj pojavljal le v (podsaharski) Afriki, ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja se je bolezen razširila do Bližnjega vzhoda in Turčije, v Evropski uniji se je prvič pojavila lani v Grčiji, od tam pa se je letos razširila tudi v Bolgarijo in v nekatere države Zahodnega Balkana. V Grčiji so doslej potrdili 173 izbruhov bolezni, izvedli zaščitno cepljenje in usmrtili blizu deset tisoč goved. V Bolgariji so do konca junija zabeležili 98 žarišč bolezni in usmrtili blizu dva tisoč goved, v Makedoniji so odkrili 21 izbruhov bolezni, v Srbiji, kjer so se tudi odločili za zaščitno cepljenje, 83 ... »Podatki le na kratko povzemajo resnost bolezni in nevarnost, ki grozi slovenskim rejam,« opozarja dr. Ivan Toplak iz Nacionalnega veterinarskega inštituta in sprašuje: »Bomo znali tokrat pravočasno sprejeti in izvesti vse preventivne ukrepe – tako država kot rejci?«

Izobraževanje za rejce in veterinarje

Na republiški upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so povedali, da so glede na razvoj bolezni v regiji takoj začeli z aktivnostmi, s katerimi bi preprečili vnos in širjenje bolezni. Junija so organizirali izobraževanje za rejce in veterinarje in pripravili zgibanko z informacijami o tem, kako bolezen prepoznati in kako ukrepati ob morebitnem pojavu. Ker se bolezen na daljše razdalje lahko hitro razširi s transportom, so na možno nevarnost opozorili prevoznike, ki prevažajo žive živali. Začeli so s postopki za nabavo potrebnih količin cepiva, saj je cepljenje po potrditvi bolezni dopolnilni ukrep, s katerim je možno preprečiti nadaljnje širjenje bolezni. Aktivno so se vključili v pripravo preventivnih ukrepov na mednarodni ravni, v posodobitev zakonodaje in mednarodnih standardov, o možnih ukrepih in posledicah so seznanili tudi predstavnike kmetijsko-gozdarske zbornice in gospodarskega interesnega združenja kmetijskih in živilskih podjetij.

Za bolezen ni zdravila

Kot navajajo v zgibanki, ki so jo pripravili predvsem za imetnike živali, se bolezen pri govedu kaže v povišani telesni temperaturi, vnetju nosne sluznice in očesnih veznic ter v prekomernem slinjenju. Mlečnost krav se občutno zniža. Po vsem telesu, predvsem pa po glavi, vratu, vimenu in presredku, se razvijejo boleči vozliči, veliki od dva do pet centimetrov, na sredini vozličev se postopoma pojavijo odprte rane. Živali so depresivne, neješče in hujšajo. Bezgavke so povečane, po okončinah se pojavijo otekline. Bolezen najpogosteje prenašajo insekti – muhe, komarji in klopi, na velike razdalje tudi s pomočjo vetra in prevoznih sredstev. Do prenosa lahko pride tudi z zaužitjem vode in krme, onesnažene s slino okužene živali, možni vir okužbe so tudi okužene igle.

Ko se bolezen pojavi na določenem območju, je zelo težko preprečiti njeno nadaljnje širjenje, zato je zelo pomembno preventivno, zaščitno delovanje. Med tovrstne ukrepe sodijo tudi omejitve oz. prepovedi vnosa in uvoza živih živali, trupov, kož, semena živali iz regij in držav, ki so okužene z vozličastim dermatitisom. Če pa se bolezen na določenem območju oz. v državi pojavi, je nujna prepoved premikov živali, stroga karantena ter zakol vseh bolnih in okuženih živali. Za bolezen ni zdravila. »S cepljenjem sicer zmanjšamo obolevnost in ekonomske škode ter omejimo hitrost širjenja bolezni, vendar je potem treba tudi vse cepljene živali usmrtiti,« ugotavlja dr. Ivan Toplak in dodaja: »Za kako trdovratno bolezen gre, pove tudi podatek, da nobeni afriški državi bolezni kljub številnim naporom ni uspelo izkoreniniti, ko se je ta pojavila.«