Prevozniki zahtevajo ukrepe

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. april 2019 / 16:54

Slovenski prevozniki od vlade zahtevajo konkretne ukrepe za razrešitev največjih problemov: dolga čakanja pred karavanškim predorom in na mejnih prehodih s Hrvaško, nelojalna konkurenca ...

Kranj – Slovenski prevozniki že dlje časa opozarjajo na ovire, ki jim zelo otežujejo normalno poslovanje. Ob tem poudarjajo, da prevozniški sektor v Sloveniji zaposluje 35 tisoč oseb in ustvari sedem odstotkov BDP, zato od vlade zahtevajo takojšnje reševanje nakopičenih problemov. Med ključne sodijo nelojalna konkurenca prevoznikov iz držav izven EU ter neučinkovit nadzor nad njimi, dolgotrajna čakanja na mejnih prehodih s Hrvaško in pred predorom Karavanke, neustrezna zakonodaja na področju opravljanja dejavnosti ter dolgotrajni postopki za pridobitev delovnih dovoljenj kljub hudemu pomanjkanju kadra v prevozništvu. »Prevozniki smo po eni strani vsem trn v peti, po drugi strani pa nas gospodarstvo nujno potrebuje, vse odkar obstaja trgovina. Smo hrbtenica, brez katere gospodarstvo ne more funkcionirati,« tako ugotavlja Aleksander Bizjak, predsednik sekcije za promet Pri Obrtno-podjetniški zbornici Kranj.

Kot gorenjski prevoznik je Bizjak najprej izpostavil problem dolgotrajnega čakanja tovornjakov pred predorom Karavanke. Vsako večurno čakanje namreč za prevoznike pomeni dodatne težave zaradi omejitve delovnega časa za poklicne voznike in s tem nepotreben strošek, zato prevozniki od vlade zahtevajo ukrepe za večjo pretočnost predora. »Vsak začetek tedna pred predorom nastajajo dolge kolone tovornjakov, tudi večurni zastoji. Zastoje dodatno povečujejo toplotni pregledi tovornjakov, ki so jih Avstrijci za enocevne predore uvedli že pred leti, ko so vse svoje glavne predore razen dveh, med njima je tudi karavanškega, preuredili v dvocevne. Pri tem nas najbolj moti, da na Darsu sploh ne znajo ali nočejo razložiti, kaj sploh merijo s t. i. termo skenerjem, ves čas se le izgovarjajo na Avstrijce. Poleg tega pred karavanškim predorom ni odstavnega pasu, zato tovornjaki stojijo kar na voznem pasu, zato prihaja do nesreč, tudi s tragičnimi posledicami. Zadnja smrtna nesreča se je zaradi kolone tovornjakov zgodila marca letos,« je dejal. Bizjak ob tem opozarja še na tipično slovenski problem, ko na avstrijski strani predora že pospešeno gradijo drugo cev, v Sloveniji pa se že poldrugo leto ukvarjamo z izbiro izvajalca.

Podobne težave z dolgotrajnim čakanjem imajo prevozniki tudi na mejnih prehodih s Hrvaško, je dodal. »Čeprav se na mejnem prehodu naberejo tri kolone tovornjakov, jih bodo čez mejo spuščali samo v eni vrsti. Ne vem, zakaj je za tovornjake iz Evropske unije potreben enak nadzor kot za tiste iz tretjih držav.«

Prevozniški sektor morda še bolj kot čakanja duši nelojalna konkurenca, ki se razrašča zaradi pomanjkanja nadzora. Bizjak navaja, da je bilo v Sloveniji samo lani ustanovljenih več sto prevozniških podjetij s strani lastnikov iz držav izven Evropske unije, mnoga podjetja med njimi so slamnata. »Ta podjetja nimajo s Slovenijo nič drugega kot to, da si na ta način zagotovijo možnost opravljanja prevozov v Evropski uniji. Ob tem zelo slabo ali pa sploh ne plačujejo svojih voznikov. To je zame ne samo nelojalna konkurenca, ampak tudi siva ekonomija, ki ju država niti malo ne preprečuje. Inšpektorji se namreč izgovarjajo, da jih je premalo. Naj država dodatno zaposli inšpektorje, garantiram, da si bodo zlahka sami zaslužili plače.«

Dodatna težava je pomanjkanje usposobljenih voznikov, ob tem pa predolgi postopki za zaposlovanje tujcev v Sloveniji. »V Nemčiji je možno tujega voznika zaposliti v enem tednu, ker se zavedajo, da jim primanjkuje voznikov. Pri nas pa postopek traja tudi tri, štiri mesece, da uredimo delovno dovoljenje. In ko po tako dolgem času pokličemo kandidata, da lahko pride, jih večina odgovori, da so vmes že našli službo v Nemčiji.«