Slovenski prevozniki zaposlujejo 35 tisoč ljudi in ustvarijo sedem odstotkov BDP, zato od vlade upravičeno pričakujejo takojšnje reševanje nakopičenih problemov. / Foto: Gorazd Kavčič

Prevozniki zahtevajo ukrepe

Slovenski prevozniki od vlade zahtevajo konkretne ukrepe za razrešitev največjih problemov: dolga čakanja pred karavanškim predorom in na mejnih prehodih s Hrvaško, nelojalna konkurenca ...

Kranj – Slovenski prevozniki že dlje časa opozarjajo na ovire, ki jim zelo otežujejo normalno poslovanje. Ob tem poudarjajo, da prevozniški sektor v Sloveniji zaposluje 35 tisoč oseb in ustvari sedem odstotkov BDP, zato od vlade zahtevajo takojšnje reševanje nakopičenih problemov. Med ključne sodijo nelojalna konkurenca prevoznikov iz držav izven EU ter neučinkovit nadzor nad njimi, dolgotrajna čakanja na mejnih prehodih s Hrvaško in pred predorom Karavanke, neustrezna zakonodaja na področju opravljanja dejavnosti ter dolgotrajni postopki za pridobitev delovnih dovoljenj kljub hudemu pomanjkanju kadra v prevozništvu. »Prevozniki smo po eni strani vsem trn v peti, po drugi strani pa nas gospodarstvo nujno potrebuje, vse odkar obstaja trgovina. Smo hrbtenica, brez katere gospodarstvo ne more funkcionirati,« tako ugotavlja Aleksander Bizjak, predsednik sekcije za promet Pri Obrtno-podjetniški zbornici Kranj.

Kot gorenjski prevoznik je Bizjak najprej izpostavil problem dolgotrajnega čakanja tovornjakov pred predorom Karavanke. Vsako večurno čakanje namreč za prevoznike pomeni dodatne težave zaradi omejitve delovnega časa za poklicne voznike in s tem nepotreben strošek, zato prevozniki od vlade zahtevajo ukrepe za večjo pretočnost predora. »Vsak začetek tedna pred predorom nastajajo dolge kolone tovornjakov, tudi večurni zastoji. Zastoje dodatno povečujejo toplotni pregledi tovornjakov, ki so jih Avstrijci za enocevne predore uvedli že pred leti, ko so vse svoje glavne predore razen dveh, med njima je tudi karavanškega, preuredili v dvocevne. Pri tem nas najbolj moti, da na Darsu sploh ne znajo ali nočejo razložiti, kaj sploh merijo s t. i. termo skenerjem, ves čas se le izgovarjajo na Avstrijce. Poleg tega pred karavanškim predorom ni odstavnega pasu, zato tovornjaki stojijo kar na voznem pasu, zato prihaja do nesreč, tudi s tragičnimi posledicami. Zadnja smrtna nesreča se je zaradi kolone tovornjakov zgodila marca letos,« je dejal. Bizjak ob tem opozarja še na tipično slovenski problem, ko na avstrijski strani predora že pospešeno gradijo drugo cev, v Sloveniji pa se že poldrugo leto ukvarjamo z izbiro izvajalca.

Podobne težave z dolgotrajnim čakanjem imajo prevozniki tudi na mejnih prehodih s Hrvaško, je dodal. »Čeprav se na mejnem prehodu naberejo tri kolone tovornjakov, jih bodo čez mejo spuščali samo v eni vrsti. Ne vem, zakaj je za tovornjake iz Evropske unije potreben enak nadzor kot za tiste iz tretjih držav.«

Prevozniški sektor morda še bolj kot čakanja duši nelojalna konkurenca, ki se razrašča zaradi pomanjkanja nadzora. Bizjak navaja, da je bilo v Sloveniji samo lani ustanovljenih več sto prevozniških podjetij s strani lastnikov iz držav izven Evropske unije, mnoga podjetja med njimi so slamnata. »Ta podjetja nimajo s Slovenijo nič drugega kot to, da si na ta način zagotovijo možnost opravljanja prevozov v Evropski uniji. Ob tem zelo slabo ali pa sploh ne plačujejo svojih voznikov. To je zame ne samo nelojalna konkurenca, ampak tudi siva ekonomija, ki ju država niti malo ne preprečuje. Inšpektorji se namreč izgovarjajo, da jih je premalo. Naj država dodatno zaposli inšpektorje, garantiram, da si bodo zlahka sami zaslužili plače.«

Dodatna težava je pomanjkanje usposobljenih voznikov, ob tem pa predolgi postopki za zaposlovanje tujcev v Sloveniji. »V Nemčiji je možno tujega voznika zaposliti v enem tednu, ker se zavedajo, da jim primanjkuje voznikov. Pri nas pa postopek traja tudi tri, štiri mesece, da uredimo delovno dovoljenje. In ko po tako dolgem času pokličemo kandidata, da lahko pride, jih večina odgovori, da so vmes že našli službo v Nemčiji.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 16. november 2007 / 07:00

Najboljši mladi Stražiščani

Radovljica - V odlični organizaciji Športne zveze Radovljica in Vesele košarke Radovljica se je v dvorani Srednje gostinske šole v nedeljo pričela že 8. sezona turnirjev Alpe Adr...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:32

Vaš razgled

Gorenjski nagelj: nežen, odporen, čudovit. Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjske balkone in okna je projekt Gorenjske turistične zveze, ki še do 15. septembra vabi gojitelje, pridelovalce i...

Humor / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:19

Preveč je mahal

Navdušeno navijanje je navijača Boruta stalo blagega vnetja mišice na levem podramenju. Zamenjal bo navijaške rekvizite.

Humor / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:18

Od zadaj

Kakšna je razlika med košarkarsko trojko in evropsko trojko? Prvi gledalci ploskajo. Lovše z nepremičninami na Floridi, v Monacu in precejmetrsko jahto nedvomno ni begosumen. Najbrž se ne...

GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:17

Upor

Dr. Said Sadek, politični sociolog (iz pogovora v Kairu, 29. 1. 2012): »Dve tretjini Egipčanov in Egipčank sta mlajši od 30 let. To je temelj revolucije in prihodnosti. Mnogi so izobraženi...

Nasveti / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:17

Pravljični Dolomiti, 4. del

Piz Boe (3152 m) - Najvišji vrh skupine Sella, ki leži v osrčju Dolomitov. Najlažje dostopni tritisočak, kar omogoča razvejani sistem žičnih sistemov. »Ne! Mi si vzpona ne bomo olajšali in vzpon res n...