Oče, mati in otrok. Ah ja. (5)

Poslušam ljudi, ko pogovor nanese na družinski zakonik. Ja, dve ženski, to bi še šlo. Ampak dva moška. Lepo vas prosim. Pa vprašam za argument. Ja veš, to je res grdo za videti, dve lezbijki sta pa čisto v redu. Aha. Samo da vem. Torej bodo ljudje podpisali, kaj je lepo za videti in ne, kaj je dobro za otroke. Tako je to. Večina ljudi si predstavlja dva očeta, kako se po njihovem »onegavita« kar pred otroki. Je to sličica, ki izhaja iz tradicionalne družine? Se mar tako tam dela, kar pred otroki? Ja, tudi. Pogosto sem srečala otroke, ki so bili priča spolnemu aktu med mamo in očetom in kjer je bila pornografija namesto risanke. Ampak smo se hudičevo namučili, da smo lahko dokazali, da se dela škoda otroku. Pa kar brez referenduma. Zato mene ne skrbi, kaj bosta pokazala dva očeta ali dve mami otroku. Če govorimo o odgovornih starših, potem pričakujem od njih ravno tako kot od vseh drugih čustveno toplino in zagotavljanje varnega okolja, kjer se otrok lahko razvija tako psihično kot fizično. Za to pa je spol postranskega pomena. V praksi srečam več otrok, ki nosijo posledice vzgoje preveč oblastnih mater ali preveč gospodovalnih očetov, kot pa otrok, ki bi trpeli škodo zato, ker odraščajo samo z mamo samohranilko. Tako trditev, da sta družina oče in mama, postavlja v slabo luč vse enostarševske družine in matere ter očete samohranilce. Otrok, ki raste v družini, ki se ne zapira pred svetom, ima dovolj priložnosti, da svojo moško ali žensko vlogo najde v svojem okolju. Saj vzgoja ne poteka samo za štirimi stenami. Zato je za lase privlečen predsodek, da bodo otroci istospolnih partnerjev prej istospolno usmerjeni kot drugi. Če bi to držalo, potem se moramo vprašati, kako so lahko ti isti svojo usmeritev pridobili v tradicionalnih družinah? Ali so se nalezli od kakšnega »pokvarjenega« vrstnika ali mogoče celo iz televizije? Bolj kot družina me skrbi družba. Zato nas čaka še precej dela. Pa ne z otroki, ampak z odraslimi, katerih svet je omejen samo na njihov prav.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 16. junij 2015 / 13:02

Valeta, matura in birma

Vsi trije običaji so na prehodu iz otroštva v odraslo dobo. Povsod so glavni igralci (vsaj tako mislijo) naši mladinci, starši pa pogosto zelo različno reagiramo na njihovo doživljanje teh treh dog...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 17:17

Poziv k spoštovanju gozdnega bontona

Kranj – »Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo v Sloveniji lahko zelo ponosni, a je v gozdovih treba upoštevati tudi nekatere omejitve,« opozarjajo na ministrstvu za km...

Gorenjska / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 17:12

Lani manj rojstev kot leto prej

Po podatkih državnega statističnega urada se je lani v Sloveniji rodilo 18.767 otrok ali 561 manj kot leto prej. Rodilo se je premalo otrok, da bi se prebivalstvo lahko obnavljalo po naravni poti.

Kranj / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 17:10

Razstava Sto let Golnika

Kranj – V počastitev stoletnice so na Kliniki Golnik pripravili pregledno razstavo, na kateri si lahko na dvajsetih panojih ogledate razgibano pot te ustanove, katere zametki so nastali že leta 191...

Zanimivosti / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 15:47

Pogled iz nove opazovalnice

Hraški mlaki sta eni redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Obišče ju več kot sto različnih vrst ptic, kar predstavlja približno tretjino vseh opaženih vrst ptic v Sloveniji. Po novem jih lahko opazujem...

Gorenjska / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 15:44

Od kaveljca do direktorja

»Trenutno se počutim, kot da bi bil na dopustu, ne v pokoju,« pravi Jože Veternik, ki je kar sedemindvajset let vodil Osnovno zdravstvo Gorenjske. Nekdanji sodelavci ga še povprašajo za 'drugo mnenje'...