Pesem domovini za praznik
Mlad neuveljavljen umetnik s psevdonimom W. T. Fak je v samozaložbi izdal zbirko ene same pesmi na A4 formatu papirja. Vse od preteklega petka je iskal nekoga, da mu jo objavi. Vsa vrata so mu bila zaprta - razen vrata Malega brata, ki je velik ljubitelj umetnosti, poezije, v prvi vrsti pa je dobra duša.
Bela, modra, rdeča,
proslava je sledeča,
ukrepi so na sceni,
umetniki poceni.
Letos itak vsak
prapor je enak,
vsi brez zvezde rdeče,
le kdo se nanje meče?
Danilo. Govor. Jeza.
Le kdo v Slovence dreza?
Pšemek, glumčič mali,
nazaj takoj opali.
Sledi takoj afera,
kje je prava mera?
Vprašajmo mladino,
kaj pa njej je fino.
**
Pred NLB na zidu
en mladin'c na spidu:
»Stari kva dogaja,
da j' tko v'lika raja?«
»To je dan države,
rumene in taplave,
včas' pa z malo sreče
srečaš še tardeče.«
Jebeš ti proslavo,
rajš grem na zabavo,
kjer se včasih mejbi,
pr'lepim h kšni bejbi.
Če ni nič od tega,
mene to ne zbega,
v kafič zavijem,
krepko se ga ulijem.