Agrarne skupnosti agrarne le še po imenu?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 31. julij 2016 / 16:25

Agrarne skupnosti imajo na Gorenjskem dolgo tradicijo, njihovi začetki segajo v srednji vek. V dolgi zgodovini so občutile različne spremembe, a vedno znova dokazovale svojo trdoživost. Tudi ko jih je oblast po drugi svetovni vojni ukinila in njihovo premoženje razglasila za državno oz. družbeno, so »vstale od mrtvih«. To jim je omogočil v letu 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, lani sprejeti novi zakon o agrarnih skupnostih naj bi jim še olajšal dotlej dokaj oteženo upravljanje in gospodarjenje.

Kot je pokazalo nedavno srečanje predstavnikov agrarnih skupnosti iz zgornje Gorenjske, bodo agrarne skupnosti tudi v sedanjem aktualnem času in v prihodnosti potrebovale veliko trdoživosti. Zakaj? Nič več ni tako, kot je bilo nekdaj, ko so v vaseh prevladovale kmetije, kmetijski interes je bil še zelo močan in je vsakokratni gospodar kmetije postal tudi solastnik premoženja agrarne skupnosti. Razmere so zdaj drugačne. Veliko kmetij na Gorenjskem je opustilo govedorejo oz. kmetovanje, s tem je upadlo tudi zanimanje za planinsko pašo in za gospodarjenje s skupnimi gozdovi. Ker je bilo za vse vrnjeno premoženje agrarnih skupnosti treba speljati dedne postopke (vsi še niso končani), se je povečalo število solastnikov, med katerimi je vse več takih, ki od agrarnih skupnosti nimajo nobenih koristi in jih na kmetijstvo morda vežejo le še otroški spomini. Ko so iz »davkarije« prejeli še položnice za plačilo davkov, so se pojavile zahteve po izplačilu subvencij in najemnin, tudi pobude za prodajo deležev in za razdelitev premoženja med solastnike. »Ko bodo dedni postopki končani in bomo tisti, ki zdaj urejamo planine in skrbimo za pašo, ostali v manjšini, bo konec planinske paše, konec agrarnih skupnosti,« je na srečanju dejal eden od predstavnikov agrarnih skupnosti in s tem izrazil skrb, da bo v prihodnje v marsikateri agrarni skupnosti prevladal nekmetijski interes in da bodo proste deleže pokupili ljudje, ki imajo denar, a srce daleč od kmetijstva. Bodo torej (nekatere) agrarne skupnosti agrarne le še po imenu, po dejavnosti pa vse kaj drugega?! Deloma sta za takšno stanje krivi tudi zakonodaja in različna sodna praksa. Tudi zdaj je situacija precej nenavadna: večina agrarnih skupnosti dela po starem zakonu, ker še niso speljale dovolj dednih postopkov, da bi se lahko prilagodile novemu zakonu, pri tem pa mora dedne postopke po uradni dolžnosti speljati država.