Agrarne skupnosti agrarne le še po imenu?

Agrarne skupnosti imajo na Gorenjskem dolgo tradicijo, njihovi začetki segajo v srednji vek. V dolgi zgodovini so občutile različne spremembe, a vedno znova dokazovale svojo trdoživost. Tudi ko jih je oblast po drugi svetovni vojni ukinila in njihovo premoženje razglasila za državno oz. družbeno, so »vstale od mrtvih«. To jim je omogočil v letu 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, lani sprejeti novi zakon o agrarnih skupnostih naj bi jim še olajšal dotlej dokaj oteženo upravljanje in gospodarjenje.

Kot je pokazalo nedavno srečanje predstavnikov agrarnih skupnosti iz zgornje Gorenjske, bodo agrarne skupnosti tudi v sedanjem aktualnem času in v prihodnosti potrebovale veliko trdoživosti. Zakaj? Nič več ni tako, kot je bilo nekdaj, ko so v vaseh prevladovale kmetije, kmetijski interes je bil še zelo močan in je vsakokratni gospodar kmetije postal tudi solastnik premoženja agrarne skupnosti. Razmere so zdaj drugačne. Veliko kmetij na Gorenjskem je opustilo govedorejo oz. kmetovanje, s tem je upadlo tudi zanimanje za planinsko pašo in za gospodarjenje s skupnimi gozdovi. Ker je bilo za vse vrnjeno premoženje agrarnih skupnosti treba speljati dedne postopke (vsi še niso končani), se je povečalo število solastnikov, med katerimi je vse več takih, ki od agrarnih skupnosti nimajo nobenih koristi in jih na kmetijstvo morda vežejo le še otroški spomini. Ko so iz »davkarije« prejeli še položnice za plačilo davkov, so se pojavile zahteve po izplačilu subvencij in najemnin, tudi pobude za prodajo deležev in za razdelitev premoženja med solastnike. »Ko bodo dedni postopki končani in bomo tisti, ki zdaj urejamo planine in skrbimo za pašo, ostali v manjšini, bo konec planinske paše, konec agrarnih skupnosti,« je na srečanju dejal eden od predstavnikov agrarnih skupnosti in s tem izrazil skrb, da bo v prihodnje v marsikateri agrarni skupnosti prevladal nekmetijski interes in da bodo proste deleže pokupili ljudje, ki imajo denar, a srce daleč od kmetijstva. Bodo torej (nekatere) agrarne skupnosti agrarne le še po imenu, po dejavnosti pa vse kaj drugega?! Deloma sta za takšno stanje krivi tudi zakonodaja in različna sodna praksa. Tudi zdaj je situacija precej nenavadna: večina agrarnih skupnosti dela po starem zakonu, ker še niso speljale dovolj dednih postopkov, da bi se lahko prilagodile novemu zakonu, pri tem pa mora dedne postopke po uradni dolžnosti speljati država.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 31. julij 2013 / 11:15

Na mivki brez presenečenj

Na državnem prvenstvu v odbojki na mivki v Kranju sta tako pri moških kot dekletih slavili favorizirani ekipi: pri moških Pokeršnik in Bedrač, v ženski konkurenci pa naveza Vodeb–Fabjan.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 19. januar 2017 / 23:00

Proti virusom se različno »borijo«

Gripa in druga sezonska virusna obolenja so že na pohodu, nekaj naključnih sogovornikov smo zato vprašali, kako skrbijo za svoje zdravje, da se, kolikor se le da, ubranijo pred prehladi, g...

Razvedrilo / četrtek, 19. januar 2017 / 22:49

Zlata poroka zakoncev prestor

Zakonca Prestor z Zgornjega Brnika sta praznovala zlato poroko. Vedno sta se trudila, da bi bila vsem dobra vzornika za vnaprej, za popotnico za življenje. Njuno največje bogastvo je, da sta bila sreč...

Kranj / četrtek, 19. januar 2017 / 22:48

Umetnost ne pozna meja

Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj so pretekli četrtek premierno uprizorili gledališko predstavo z naslovom Razstava, ki je nastala kot skupni projekt omenjene šole in Osnovne šole Milivoja Omora...

Rekreacija / četrtek, 19. januar 2017 / 22:48

Iz košarke v gorski tek

Timotej Bečan je eden izmed upov slovenskega gorskega teka. Njegova višina, 191 centimetrov, je malce neobičajna za tekača. Deset let je treniral košarko in igral za člansko ekipo Medvod.

Nasveti / četrtek, 19. januar 2017 / 22:46

Kruh malo drugače

Fokača (italijansko focaccia) je italijanski kruh, ki se od klasičnega razlikuje predvsem po tem, da je tanjši in bolj hrustljav. Pripravimo ga lahko v kombinaciji s številnimi dodatki, med katerim...