Utrdbe in obzidje v stolpu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 29. julij 2016 / 10:24

V stolpu Pungert so odprli stalno razstavo z naslovom Utrdbe mesta Kranj skozi zgodovino.

Kranj – Koliko stolpov je imel Kranj pred petsto leti in koliko jih je danes še ohranjenih? Kako dolgo in visoko obzidje jih je povezovalo med seboj, skozi koliko mestnih vrat je bilo tujcu mogoče priti v mesto? Danes bi na prvi pogled našteli tri stolpe in pol, Škrlovec, bližnjega soseda, ki je vključen v Grad Khislstein, 'polovičnega' lahko vidimo nakazanega v jekleni konstrukciji na današnjem Vovkovem vrtu, najbolj veličasten pa je nedvomno stolp Pungert, zgrajen v 16. stoletju, ki je odlično ohranjen in obnovljen, od petka pa okroglo stopnišče v njem bogati tudi stalna razstava z naslovom Utrdbe mesta Kranj skozi zgodovino. Ta nam tudi razjasni, da je bil Kranj poleg dobre pozicije na skali na nekaterih lažje dostopnejših mestih varovan z obzidjem, dolgim kak kilometer in visokim tudi do šest metrov. V mesto se je prišlo skozi zgornja in spodnja vrata, obstajala pa so še ena stranska (Savska) vrata. Čudovito podobo mesta, na kateri smo preštevali stolpe, je leta 1649 naslikal Merian in velja za najstarejšo upodobitev mesta Kranj.

Vrnimo s k stolpu Pungert, ki ima, potem ko so bila v preteklem stoletju v njem stanovanja, kasneje pa muzejski depoji, danes novo funkcijo tako imenovanega otroškega stolpa, saj se v njem v organizaciji kranjske območne enote JSKD odvijajo različni programi, delavnice in kulturni dogodki namenjeni najmlajšim. Sodelavki na skladu, Slavici V. Okorn, se je porodila ideja z razstavo predstaviti te nekoč zelo pomembne dele starega jedra Kranja, ki danes kažejo tudi na razgibano zgodovino mesta. K sodelovanju so povabili Gorenjski muzej. »O zgodovini Kranja, njegovih utrdbah, o mestnem obzidju obstaja kar nekaj literature, za razstavo pa je bilo treba strokovno branje prevesti v otrokom razumljiv jezik,« je povedala Magda Zore, kustosinja in pedagoginja v Gorenjskem muzeju, ki je pripravila besedilo za šest panojev, ki kot zgodovinska časovnica potekajo od vhoda do drugega nadstropja stolpa. Osrednji pano je že omenjena Merianova grafika v zaključku razstave pa na štirih panojih sledi še prestavitev Pungerta kot takega. Izvemo, da beseda Pungert izhaja iz nemške besede za sadovnjak – Baumgarten, sicer pa ima ta del mestnega jedra že vsaj šest tisoč let dolgo zgodovino. Da so tu bivali ljudje že v mlajši kameni dobi, so pokazala arheološka izkopavanja pred leti.

Tako kot zgodovina planeta Zemlja, se tudi kranjska zgodovina začenja z velikim pokom in se potem prek Pungerta nadaljuje po poti stolpov in obzidja na nasprotni konec mesta. Povezuje jih nekakšna nitka, in vsakih toliko male beležnice, v katere si otroci lahko zapišejo, česa so se naučili oziroma kaj so si zapomnili. Idejno in likovno je razstavo pripravila Slavica V. Okorn: »Izziv mi je bil poglobiti se v ciljno skupino, otroke okrog 12 let, ki jih je treba na pravi način animirati za temo in jo narediti čim bolj zanimivo. Mislim, da nam je glede na skromna sredstva, ki smo jih imeli na voljo, to tudi uspelo.« Ob Magdi Zore so bili strokovni sodelavci ob razstavi še dr. Milan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine in dr. Veronika Pflaum ter Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja. Kot je dejala slednja, se z razstave lahko marsičesa naučimo tudi starejši. Ste vedeli, da je znani slikar Leopold Layer v ječi v stolpu na Pungertu preživel dve leti in pol (1810–1813), vse do umika Francozov. Zato ker je ponarejal denar. Če bo preživel zapor, si je dal zaobljubo, da bo za baziliko na Brezjah naslikal Mater Božjo. Slednja je najpomembnejša svetinja na Brezjah, Layer pa je tudi preživel.