Lažje do knjig samozaložnikov

Samozaložniki slovenskih knjig so dobili svojo spletno stran, na kateri predstavljajo avtorje, obveščajo bralce o novostih, priznanjih in nagradah, pripravljajo novice in nagradne igre.

Za prvega samozaložnika na Slovenskem štejejo Primoža Trubarja, ki je knjigi Abecednik in Katekizem izdal v sklopu nedovoljenega tiskanja, kot so v srednjem veku rekli samozaložništvu.

Kranj – »Na naši spletni strani boste našli pisatelje in pisateljice, ki smo se odločili podati na pot založništva v okviru samostojne ustvarjalne in finančne pustolovščine,« so zapisali na spletni strani samozaložnikov slovenskih knjig. Na spletni strani predstavljajo člane, ki jih je že več kot 150, in njihova dela – od slikanic in knjig za otroke in mladino do romanov, osebnih izpovedi, pesniških zbirk in potopisov. Dodali pa so tudi nekaj zanimivosti o samozaložništvu, kot recimo, da za prvega samozaložnika na Slovenskem štejemo Primoža Trubarja, ki je knjigi Abecednik in Katekizem izdal leta 1550 v sklopu tako imenovanega nedovoljenega tiskanja, kot so v srednjem veku rekli samozaložništvu.

»Z veliko ljubeznijo ustvarjamo svoja dela in sami najdemo uradno priznane kvalificirane lektorje, urednike za kakovosten uredniški pregled, dobre grafične oblikovalce za oblikovanje notranjosti knjig, prelome in naslovnice. Sodelujemo z domačimi umetniki in ilustratorji, poiščemo tiskarje, ki skrbno delajo na kakovostnem tisku knjig, ki so jim zaupane, in sami poskrbimo za promocijo svojih del, ki jih pošiljamo med bralce,« se na spletni strani predstavljajo samozaložniki, med katerimi je tudi Kranjčanka Nežka Kukec. Kot priznava, je izdati knjigo v samozaložbi velik izziv, saj je treba vložiti veliko časa in denarja, ker si za vse sam. »A končni izdelek je na koncu res tak, ko si ga zamisliš,« je poudarila. Ker je precejšen izziv potem knjigo tudi promovirati in prodati, so se samozaložniki konec preteklega leta začeli povezovati najprej v okviru zasebne skupine na Facebooku, da so si izmenjevali izkušnje, saj so se jim pridružili tudi številni, ki imajo za sabo že dolgo pot izdajanja knjig v samozaložbi in jih bralci že dobro poznajo. »Najbolj zaslužna za to je pisateljica Mojca Rudolf, iz tega pa je potem nastala ideja, da svojo prepoznavnost razširimo prek spletne strani, ki bo dosegljiva vsem.« Na spletni strani je mogoče spoznati vse člane in njihove knjige, pripisani pa so tudi vsi kontakti, prek katerih je mogoče stopiti v stik z njimi: spletna stran, Facebook račun in/ali Instagram račun, elektronski naslov. Nežka Kukec verjame, da bo tudi to prispevalo k večji prepoznavnosti avtorjev, tudi takih, ki bi sicer težje prišli do bralcev. »Nekdo lahko napiše najboljšo knjigo na svetu, pa bo težko prodrl, če ni poznan,« je dodala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 16. marec 2007 / 06:00

Stara Kasarna odpira vrata

V Glasbeni šoli in Gornjesavskem muzeju na Jesenicah vabijo v torek, 20. marca, ob drugem rojstnem dnevu znova oživljene Kasarne na Stari Savi na zanimive prireditve.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...