Matura in zrelost
Ponedeljek je bil poseben dan za vse maturante ter njihove starše in učitelje, saj so tega dne izvedeli za uspeh na spomladanskem roku splošne mature. Rezultati splošne mature so bili po besedah ministrice Maje Makovec Brenčič drugi najboljši v zgodovini slovenske mature, kar je najbrž predstavljalo še dodaten razlog za veselje. Kljub temu pa maturo zadnja leta spremljajo tudi nekateri pomisleki, predvsem glede tega, ali danes še predstavlja dogodek, ob katerem se nam zdi, da mladi vstopajo v novo življenjsko obdobje.
Matura je namreč včasih veljala za zrelostni izpit, kar pa danes, ko mladi vse dlje ostajajo doma pri starših in je skorajda nemogoče pričakovati, da bi našli redno zaposlitev, ki bi jim omogočila popolno osamosvojitev, ni več tako samoumevno. Doba prehoda iz mladosti v odraslost se je po mnenju socialne psihologinje dr. Mirjane Ule z ljubljanske fakultete za družbene vede premaknila za deset let. Splošna matura danes pomeni predvsem zaključek gimnazijskega izobraževanja in vstopnico za vpis na univerzo, saj predstavlja selekcijski mehanizem za vpis. Še vedno namreč velja prepričanje, da je za uspeh potrebna univerzitetna izobrazba. Matura tako dijakom predstavlja predvsem preizkus znanja in sposobnosti, ki jim lahko omogoči lepo prihodnost.
Zato je maj, ko se s pisnim izpitom iz materinščine začne matura, stresen mesec ne samo za dijake, ampak tudi njihove starše, stare starše, tete in strice ter mlajše brate in sestre. V skrbeh so tudi učitelji in vodstva šol, ki potem v juliju ob razglasitvi rezultatov mature preštevajo zlate maturante in računajo uspeh svojih dijakov v odstotkih. In se z veseljem pohvalijo, ko ti presegajo slovensko povprečje. Čeprav uspeh na maturi za mnoge ostaja pomemben pokazatelj uspešnosti posamezne šole, pa se vse glasneje govori tudi o potrebi po njeni prenovi. Kot opozarjajo pri republiškem zavodu za šolstvo, si prizadevajo za učenje 21. stoletja, z maturo pa po njihovem prepričanju ostajamo globoko v dvajsetem. Morda tudi zato, domnevajo, ker se dijaki na maturo pripravljajo »bulimično« – naučijo se, da na preizkusu izbruhajo znanje, nato pa pozabijo.
Letošnji maturantje, ki so maturo opravili v spomladanskem roku, pa bodo lahko v prihodnjih dneh pozabili na ves napor in stres, povezan z maturo. Pred njimi so namreč najdaljše počitnice pred vstopom na fakulteto. Zato jim lahko zaželimo le, naj jih čim bolje izkoristijo, saj bodo že jeseni obrnili novo poglavje, če ne v življenju, pa vsaj pri svojem šolanju.