
Lokalno pridelano za domačine
V Društvu Sorško polje so pred nedavnim pripravili alternativni predlog razvoja kmetijstva na Sorškem polju in na Gorenjskem.
Podreča – Kot so zapisali v program, je bilo v preteklosti Sorško polje znano po pridelavi krompirja, žit, detelj in vrtnin, zdaj pa je glavna dejavnost prireja mleka, ki ji je podrejena tudi pridelava krmnih rastlin za govedo. Kmetijstvo se je usmerilo v intenzivno živinorejo, pri tem pa ni dajalo večjega poudarka varovanju okolja in naravnih virov, še zlasti podtalnice. »Zgrešeno politiko zadnjih dvajsetih let je treba popraviti ... Čas je, da se še kakšna kmetija več na Sorškem polju odloči za ekološko kmetovanje ali pa vsaj za izvajanje ukrepov Kmetijsko okoljskega podnebnega programa,« pravijo v društvu in dodajajo, da bi na Sorškem polju lahko pridelovali krompir, žita, zelenjavo, krmne rastline, zelišča in nekatere sadne vrste, pridelke predelovali na kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti in jih ponudili lokalnemu prebivalstvu.
Bo prihodnost kmetijstva na Gorenjskem usmerjena v oskrbo Gorenjcev ali pa se bodo Gorenjci še naprej oskrbovali s hrano, pripeljano iz drugih držav, za katero ni znano, kje in v kakšnih pogojih je zrasla, se sprašujejo v Društvu Sorško polje, kjer so prepričani, da prvi in najpomembnejši odgovor na to vprašanje ponujajo potrošniki, ki se sami odločajo, kje bodo kupovali hrano in s kako kvalitetno hrano se bodo oskrbovali. Drug korak je pridelava kakovostne hrane v lastnih vrtovih, tudi nekatere občine na Gorenjskem podpirajo tovrstno vrtičkarstvo in pomagajo občanom pri ureditvi vrtičkov. Tretji korak je ukrepanje kmetijske politike tako na ravni države kot v občinah, ki lahko veliko prispevajo k širjenju zavedanja o pomenu lokalne pridelave za potrebe domačega prebivalstva. Četrti, najodločilnejši korak, je odločitev pridelovalcev, da pridelujejo kakovostno domačo, ekološko hrano, ki jo številni potrošniki cenijo in iščejo, in da s ponudbo takšne hrane prehitijo tuje dobavitelje, ki so zelo aktivno vstopili na trg.