Nataša Mihelič / Foto: Mare Vavpotič

»Letošnja poletna bera je pestra«

Tudi letos poletne večere na prvem programu nacionalne televizije kroji oddaja Poletna scena, v kateri se prepletajo kulturno, festivalsko, koncertno, filmsko dogajanje ... Oddaja si je tekom let pridobila sloves priljubljene in kakovostne poletne kulturne oddaje, ugotavlja Nataša Mihelič, ki je letos ponovno med voditelji Poletne scene.

Kako bi ocenili letošnje poletno dogajanje v primerjavi s prejšnjimi leti?

»Letošnja poletna bera je pestra. Pravzaprav se vsako leto znova čudim, koliko se dogaja, organizira, pripravlja. Zelo rada pogledam, kaj je novega na kulturni sceni tudi izven Ljubljane. Decentralizacija umetnosti je nujna. Uspešen primer je denimo razstava Beti – 60 let spomin, ki so jo pripravili v Belokranjskem muzeju v Metliki. Tovarna Beti je resnično sooblikovala življenje v Metliki. Pomagala je zgraditi osnovno šolo, kar je redek primer. Dalje je delavcem kot tudi mnoge danes propadle tovarne omogočila stanovanjske kredite, imeli so košarkaško društvo, pevski zbor itd. Pogrešam pa, da se več ali manj dogodki in gostinska ponudba zaključijo ob polnoči. V Španiji se recimo vse začne šele po 23. uri. Vročina pade. Ljudje in umetniki pridejo na ulice in so tam do zgodnjih jutranjih ur.«

Lahko nekomu, ki doslej ni spremljal letošnje Poletne scene, poveste, kaj zamuja?

»Poletna scena je oddaja, ki dnevno ponudi prerez aktualnih kulturnih dogodkov iz cele Slovenije. Portoroške Melodije morja in sonca, ljutomerški Grossmanov festival, Imago večeri v stari Ljubljani, Inmusic v Zagrebu je le nekaj dogodkov, o katerih poročamo tako z živim javljanjem kot s poglobljenimi reportažami. Tako resnično gledalcu ponudimo vse pomembne informacije, osebne zgodbe nastopajočih, trenutne trende, izstopajoče žanre ... Naše občinstvo je zelo raznoliko, skušamo se dotakniti prav vsakega gledalca pred televizijskim sprejemnikom. Tako bomo nekaj pozornosti namenili tudi zgodbam iz preteklosti. O črno-belih časih, zlatih sedemdesetih, o nostalgiji, ki jo gojimo do polpretekle zgodovine.«

Verjetno vas številni organizatorji vabijo na svoje dogodke. Po kakšnih kriterijih se odločite, kaj sodi v Poletne sceno?

»Poleg krovne urednice Saše Šavel Burkart oddajo oblikujejo tudi dnevni uredniki, med katerimi sem tudi sama. Izmenjujemo si izkušnje in ideje. Festivalsko dogajanje pa je znano že pred poletjem in ni dileme, katere dogodke vključiti, saj smo večinoma vsi iz uredništva oddaj o kulturi, kar pomeni, da področja zelo dobro poznamo. Včasih je recimo večji izziv narediti prispevek bolj poljuden kot pa specifično tematski, strokovni, kot jih pripravljamo tekom leta za naše druge oddaje kot na primer Osmi dan, Kultura po Odmevih, Umetnost igre, Opus, Pisave, Kinofokus, Profil.«

Poletje je tudi čas veselic, a verjetno tudi letos ni pričakovati, da jih boste uvrstili v oddajo ...

»Ne, veselice sodijo v razvedrilni program, kjer prav tako ustvarjajo vrsto zanimivih oddaj. Tako da smo zvesti kulturi in umetnosti. V Sloveniji in na tujem je resnično ogromno zanimivih vsebin in dogodkov, ki jih pokrivamo glede na zvrst uredništev, saj jih tako tudi bolj kakovostno pripravimo, ker zelo dobro poznamo njihove vsebine. Tako nam nič ne uide.«

Kateri dogodek ste obiskali nazadnje in ob njem pomislili, da bi si zaslužil mesto v Poletni sceni?

»Pred kratkim smo kar cela družina obiskali razstavo fotografij, nastalih ob samostojni Sloveniji in takratni vojni. Razstavo si lahko ogledate v Muzeju novejše zgodovine. V veliko zadovoljstvo pa mi je bilo tudi, ko sta se otroka zapodila v otroški kotiček in pred ogledom razstave smo eno uro risali in barvali slovensko zastavo. Hči, ki je stara tri leta, zdaj točno ve, v katerih barvah je naša zastava. Mislim, da smo ji vcepili malo domovinskega ponosa, česar nam na splošno Slovencem primanjkuje. Fantastičen je tudi film Houston, imamo problem mladega režiserja Žige Virca, ki ga je premierno predstavil na slovitem njujorškem filmskem festivalu Tribeca. To je resnično velik uspeh. Še vedno se vrti v kinematografih. O obojem smo poročali v oddaji, tako da tudi sama upoštevam, kaj ustvarjalci oddaje priporočajo.«

Katere poletne dogodke boste še obiskali zasebno?

»Ob dveh vrtčevskih otrocih žal obiščem veliko manj kulturnih dogodkov kot včasih, si bom pa jeseni privoščila nekaj samo zame. Obiskala bom Cambridge in se zapodila v tamkajšnje knjižnice, vpete med famozno arhitekturo in zgodovino. Seveda bom obiskala tamkajšnjo univerzo, ki je ena izmed petih najboljših univerz na svetu.«

Oddaja poteka v živo, zato se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. Nam zaupate kakšno zanimivo anekdoto?

»Vodenje v živo je izziv in če si še tako pripravljen, gre lahko marsikaj narobe. Običajno zataji tehnika in se moramo znajti. Spomnim se, ko pred leti niso zavrteli bobna na naslednjo napoved. Napovedi namreč beremo, in ko je bilo konec prispevka, sem se na ekranu pojavila jaz, napovedi pa ni bilo. V tistem trenutku sem dobila takšno tremo, da se nisem mogla spomniti, kateri prispevek je naslednji. Tako sem rekla samo: 'Prosim režijo za naslednji prispevek'.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 14. avgust 2014 / 07:00

Gorenjski glas, št. 65

Gorenjski glas, 14. avgust 2014, št. 65

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sobota, 16. julij 2016 / 22:31

Od torte iz frotirja do knjige iz blaga

Jezersko – Vsaki dve leti članice skupine za ročna dela priredijo razstavo svojih izdelkov. Letos so jo v Korotanu, kjer bo v prihodnje medgeneracijski center, odprle junija ob občinskem prazniku,...

Kamnik / sobota, 16. julij 2016 / 22:29

Muzejska pot je še vedno gradbišče

Kamnik – Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni intenzivno urejajo makadamski del Muzejske poti, ki vodi do gradu Zaprice, v katerem ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Dela, ki se izvajajo skl...

Zanimivosti / sobota, 16. julij 2016 / 22:20

Čriček

V poletnih večerih mnoge znova osrečuje popolna harmonija petja čričkov, v katerem odzvanja narava sama v svoji čudežni raznolikosti. Njihova melodija lahko predstavlja romantično ozadje mladim zal...

Nasveti / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Nočna straža v veleblagovnici

Letos mineva 410 let od rojstva velikega holandskega slikarja Rembrandta (1606–1669), ki je leta 1642, ko je bila Nizozemska še pod špansko krono, ustvaril znamenito skupinsko sliko Nočna straža....

GG Plus / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Kako je postala očetova last

Azrine težave so se začele že ob njenem rojstvu. Ko je prijokala na svet, je bila njena mama stara skoraj 46 let, očetu pa je bilo petnajst let več. Po vasi se je hvalil, da je 'naredil' t...