Manj kršitev z zaščitenimi osebki

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Kronika / četrtek, 29. april 2010 / 06:00

Na brniškem letališču so na ogled zaščitene vrste živali in rastlin.

Brnik - V vitrinah in na informativnih panojih glavne letališke zgradbe Aerodroma Ljubljana si lahko potniki med čakanjem na let ogledajo številne zaščitene živali in rastline ter izdelke iz njih. Na ogled so preparirani krokodili, želve, kačje kože, kače v alkoholu, kožuhi velikih mačk, nosorogov rog, ki velja za enega najdragocenejših razstavljenih predmetov, kakteje, izdelki iz slonovine. Vsi osebki so zaščiteni z mednarodno konvencijo CITES, ki ščiti 33 tisoč vrst živali in rastlin, ne glede na to ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih. Na panojih so informacije o konvenciji, navodila potnikom, kaj smejo vnesti v EU in pod kakšnimi pogoji, ter podatki o tem, katere živalske in rastlinske vrste so zaščitene. Kot je na odprtju razstave dejal generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic, cariniki pri uvozu, izvozu, ponovnem izvozu ali tranzitu preverjajo, ali gre za osebke zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst in ali jih spremljajo predpisana dovoljenja. Pri ugotavljanju, ali posamezni osebki res pripadajo zaščitenim živalskim in rastlinskim vrstam, cariniki sodelujejo z Agencijo RS za okolje.

Med letoma 2004 in 2009 so cariniki odkrili 156 kršitev z zaščitenimi živalmi in zasegli 2581 osebkov, največ v izpostavi brniškega letališča. Letos pa so v prvih treh mesecih odkrili štiri zaščitene osebke. Njihovo število je vsako leto manjše, kar pomeni, da so potniki bolj poučeni in obveščeni, kaj smejo prinesti s potovanj in česa ne. To je zasluga skupnega dela carine in Agencije RS za okolje. S predstavitvami, razstavami in predavanji skušajo javnosti povedati, da je skrb za okolje, za naravo naloga nas vseh, ne samo uradnih inštitucij, kot so carina, Agencija RS za okolje, policija, tožilstvo, ki so k temu zavezane s predpisi in zakoni. Previdnost pri nakupu spominkov ni potrebna samo v eksotičnih deželah, ampak tudi v sosednjih državah. Tam namreč lahko marsikje na tržnici kupimo zaščitene kamene korale in lupine orjaškega morskega polža.

V mednarodni trgovini z zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami se vrtijo velike vsote denarja. Po podatkih Svetovne carinske organizacije gre za nekaj sto milijard dolarjev, od teh vsaj dvajset milijard za trgovanje z osebki, zaščitenimi s CITES. 23. aprila letos je minilo deset let, odkar je Republika Slovenija kot 150. država podpisnica pričela izvajati konvencijo.