Diamantni par iz Kokre
Junija letos je minilo šestdeset let, odkar sta v zakonski stan stopila Marjeta in Filip Povšnar iz Kokre.
Na poročni dan je bila Marjeta stara 21 let, Filip jih je štel 27, poročni priči pa sta bila nevestina sestra Francka in ženinov brat Joža. Preden sta si smela nadeti poročna prstana, je Filip za svojo bodočo ženo prosil njene starše in plačal šrango, 23. junija 1956 pa se je mladi par vzel v Cerkljah. Filip je Marjeto Pogačar, ki se je rodila v družini s petimi otroki v Poženiku, spoznal na veselici. »Zelo rada sem plesala, z družino smo hodili na veselice, potem pa ne vem, kje me je zagledal,« pove Marjeta, Filip pa šaljivo odgovori: »Najprej malo od daleč, potem pa še malo od blizu.«
Metka, kot jo kličejo najbližji, je do poroke delala v kranjski tekstilni tovarni Tiskanina, nato pa se je preselila na moževo kmetijo v Kokri, kjer je Filip odraščal v družini s šestimi otroki. Na tej zelo lepo urejeni domačiji zakonca Povšnar živita še danes. Že od nekdaj sta navajena trdega dela in truda za dobro življenje. Skupaj sta doživela marsikaj: od prigod na domači kmetiji in vožnje z mopedom do vojne. Na skupne trenutke ju vežejo lepi spomini s humornim pa tudi kančkom trpkega pridiha. V njunem odnosu vlada medsebojno spoštovanje, ki ga ne izkazujeta le drug drugemu, temveč vsem, ki ju obkrožajo, in ne nazadnje tudi domovini – v zahvalo za domoljubna dejanja so namreč pred nedavnim na njuni domačiji odkrili spominsko ploščo. Zdravje jima dobro služi – oba gospodinjita, skrbita za prijetno in urejeno okolico svojega doma ter sta zelo samostojna. Če potrebujeta pomoč, jima z veseljem pomagajo najbližji, v družbi katerih sta prav na petindvajseti rojstni dan naše države praznovala diamantno poroko. Najprej so obiskali Brezje in prisostvovali sveti maši, nato so kosili v žirovniškem lovskem domu, zaključili pa ob z dobrotami obloženi mizi na domačiji.
Bližnji Filipa in Marjeto zelo cenijo in so radi v njuni družbi, saj vedno nasmejeta vse okoli sebe. Pravijo, da pri njiju nikoli nisi ne lačen ne žejen in od hiše ne odideš praznih rok, če ne drugega, dobiš šopek rož. S svojo vitalnostjo, ki je odraz polnega in aktivnega načina življenja, ter predvsem spoštljivim medsebojnim odnosom sta lahko zgled mnogim – tako mladim kot starim.