Lepo urejena planina v osrčju Jelovice
Na Ribenski in Grofovi planini, na meji med radovljiško in blejsko občino, se letos pase oseminpetdeset goved in deset konj.
Spodnja Lipnica – Ko na Spodnji Lipnici zapeljemo na makadamsko cesto, ki vodi v osrčje Jelovice, nas potlej povsod spremlja gozd – levo in desno, pred nami in za nami. »Monotonost« jeloviškega gozda po več kot pol ure vožnje prekine dobro dostopna in lepo urejena planina – Ribenska in Grofova planina, s katero gospodari istoimenska agrarna skupnost. Kot je povedal njen predsednik Jože Smole, so kmetje s Koritnega, Ribnega in Bodešč dobili Ribensko planino v last v času agrarne reforme Marije Terezije, a ker so kasneje ugotovili, da je premajhna za njihove potrebe, so kmetje s Koritnega in iz Ribnega kupili od radovljiških grofov še del planine, t. i. Grofovo planino. Tako je nastala Ribenska in Grofova planina, s katero je gospodarila agrarna skupnost. Njeno premoženje je bilo po drugi svetovni vojni podržavljeno, po uveljavitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic pa so kmetje iz teh vasi 1995. leta ustanovili novo agrarno skupnost, ki ji je uspelo dobiti nazaj skoraj vse odvzeto premoženje, to je 24 hektarjev velik planinski pašnik, okrog 18 hektarjev gozdov in še nekaj travnikov v nižini. Agrarna skupnost ima danes 72 članov, od tega je 70 fizičnih oseb, članici pa sta tudi Občina Bled in Rimokatoliška cerkev – župnija Ribno. Od 35 do 40 članov se še ukvarja s kmetovanjem, štirinajst članov ima letos tudi živino na paši, poleg teh še dva od drugod. Za vse premoženje, ki je bilo vrnjeno nekdanjim članom, morajo speljati dedne postopke. Doslej so jih končali dobro tretjino, v nekaterih primerih je bilo za posamezni delež tudi šestnajst dedičev. »Dednih postopkov ne spodbujamo več, saj jih mora po novem zakonu o agrarnih skupnostih po uradni dolžnosti speljati država,« je dejal Jože Smole in poudaril, da bo agrarna skupnost lahko delala po novem zakonu šele potlej, ko bo urejeno dedovanje za več kot polovico solastnine. Dokler se ne bo preoblikovala in prilagodila novemu zakonu, toliko časa tudi ne bo mogla uveljavljati prednostne pravice za nakup deležev. »Zaradi tega nas že boli glava. Nekateri člani so ugotovili možnost za zaslužek in deleže prodajajo,« je dejal Jožef Smole in dodal, da se kupci pojavljajo tudi od drugje – celo iz Bele krajine.
Na planini običajno začnejo s pašo prve dni junija, končajo pa sredi septembra. Letos se na njej pase 58 goved in 10 konj, kar je glede na dopustno obremenitev (glav velike živine na hektar) že skrajna meja. Pogoji za pašo so dobri. Vode imajo dovolj – poleg več vodnih izvirov tudi 50 kubičnih metrov velik rezervoar, tako da jim je zadnja leta tudi v bolj sušnih dneh ni treba voziti na planino. Planina je dobro dostopna, v normalnih letih je krme dovolj, elektriko pridobivajo s pomočjo solarne tehnike, za rezervo imajo še agregat. Zadnja leta so v ureditev dostopne poti, planine in pastirske koče vložili okrog 30 tisoč evrov, v prihodnosti bi radi še nekoliko povečali pašne površine in v pastirski koči uredili skupna ležišča.