Mrtvi nas zavezujejo k miru

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / / 10:08

Na vojaškem pokopališču in pri kapelici v dolini Zajzera v Kanalski dolini v Italiji so se v nedeljo Italijani, Avstrijci in Slovenci poklonili padlim v prvi svetovni vojni.

Zajzera v Italiji – V dolini Zajzere/Val Saiseri nad Ovčjo vasjo/Valbruno v Kanalski dolini so se v nedeljo znova srečali vojni veterani iz Italije, Avstrije in Slovenije in svojci padlih v prvi svetovni vojni. V čudoviti dolini pod Julijci, pod Višem in Montažem, od koder je odhajal na svoja gorska pota dr. Julius Kugy, ki so mu njegovi častilci v zatrepu doline postavili spominsko ploščo, je dober kilometer za Ovčjo vasjo lepo urejeno avstro-ogrsko pokopališče iz prve svetovne vojne. Vsakoletna svečanost, ki jo organizirajo alpini iz Naborjeta/Malborghetta (italijanski alpini so najstarejša gorska pehota na svetu in najbolj slaven rod italijanske vojske, saj so bili ustanovljeni leta 1872), se začne prav na tem pokopališču, kjer so našli poslednji dom znani in neznani vojaki cesarske avstro-ogrske vojske, padli med letoma 1915 in 1918. Sprva je bila svečanost zgolj domena italijanskih alpinov in avstrijskih veteranskih organizacij, zadnja leta pa pridejo v dolino za to priložnost tudi predstavniki slovenskih veteranskih organizacij. Spominska svečanost vsakič sporoča, da naj bosta sedaj mir in prijateljstvo vladarja sveta in da je bilo v preteklosti dovolj gorja, nasilja, krvi in trpljenja. Iz Slovenije so bili v nedeljo v Zajzeri veterani vojne za Slovenijo iz Kanala, člani Združenja vojaških gornikov Slovenije in območnega združenja Zveze slovenskih častnikov iz občin Jesenice in Kranjska Gora. Slovenci ne prihajamo v ta kraj brez razloga. Na kamnih z imeni padlih najdemo slovenske priimke, kot so Ramšak, Malič, Janko, Korpič, Kranjc, Topolovec, Potočnik, Ban, Kuhar, Resman, Vouk …

Svečanost se je nadaljevala na koncu doline Zajzera, v kapelici, v kateri je tudi letos maševal duhovnik iz Ukev/Ugovizza, beneški Slovenec don Mario Gariup. Med molitvami je bil tudi slovenski Očenaš, pred kapelo pa ob italijanski in avstrijski tudi slovenska zastava. Letošnja maša je bila nekaj posebnega. Župnik Mario se je spomnil svojega očeta Vincenca iz Topolovega v Benečiji, rojenega leta 1914, ki je bil med tistimi slovenskimi fanti in možmi, ki jih je italijanska oblast poslala na bojišča Albanije, Grčije in Rusije, kjer je leta 1943 padel … Pred nedavnim so odkrili njegove vojne zapise.