
Vse najboljše, draga Metka
Tako so zapeli otroci iz Vrtca Deteljica Metki Kavčič, ki je v sredo v tržiškem Domu Petra Uzarja praznovala stodrugi rojstni dan.
Tržič – Metka Kavčič je 6. julija dopolnila sto dve leti in tudi na rojstni dan ni izpustila vsakodnevnega rituala s prijateljema Mirkom Mayerjem in Lojzetom Pečnikom, popoldanske kavice ob treh, saj si imajo še veliko povedati. Že dopoldne so ji v Domu Petra Uzarja, kjer biva zadnjih nekaj let, pripravili slavje. V rojstnodnevni druščini sta bila njena sinova, Anton s soprogo Božo in Pavel, ki sicer živi v Nemčiji, pa nečakinja Janki in župan Borut Sajovic s soprogo, direktorica Doma Petra Uzarja Anamarija Kejžar, ki je poskrbela za rojstnodnevno torto pa domski prijatelji ... Otroci iz bližnjega Vrtca Deteljica so slavljenki zapeli in zaplesali in medgeneracijsko druženje je bila zares prijetna poživitev. Meh harmonike je raztegnil Jože Tišler, domačin iz Loma pod Storžičem, od koder izhaja Metka. Rojena je bila leta 1914 v veliki kmečki družini z osmimi otroki na posesti z gostilno, ki je bila znana po Robeževih bržolah. Za otroke je bila kmetija delo in zabava, že kot majhne so jih navajali na delo in skrb za živino in zemljo. Zelo lep spomin ima Metka na svoje otroštvo, na vse družinske običaje. Rada se je učila, po pouku pa pomagala na kmetiji. Poročila se je z Antonom Kavčičem, spominja se, da jo je najprej očaralo njegovo igranje na violino. Z rojstvom sinov je ostala doma, skrbela za družino. Druga svetovna vojna je bila težka preizkušnja tudi za vso njeno širšo družino.
Sinova sta zrasla, si ustvarila svoji družini. S soprogom Antonom sta, čeprav bi lahko samo uživala ob upokojitvi, honorarno delala, prosti čas pa preživela v planinah v stalni planinski druščini. Antona ni več ob njej, je pa tesno povezana s sinovoma in njunima družinama. »Moj odgovor na vprašanje, kako živeti in priti do visoke starosti, je: ljubiti življenje, naravo in delo – pa lep uspeh bo imelo,« je še dodala.
»Na svetu smo, da pustimo dobro sled s svojimi dejanji, besedami, mislimi in v veliko čast nam je, da ste med nami, veseli in ponosni smo, da smo lahko v vaši družbi,« je čili slavljenki položila na srce Anamarija Kejžar. Borut Sajovic je Metko srečeval že v letih, ko še ni bil župan, in povedal je, da je ostala takšna, kot je bila včasih: iskriva, prijazna, nasmejana. Stanovalec v domu in prijatelj Mirko Mayer je Metko spoznal pred sedemdesetimi leti v Lomu pod Storžičem, v naročju je imela šopek planinskega cvetja. Tudi sedaj ji je skupaj z Lojzetom Pečnikom voščil – kako drugače kot s šopkom rož.