Zvezdni kamni padli v Tržič

Na letošnjih Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja v Tržiču je bila v ospredju strokovna predstavitev geološkega bogastva goriške ter obalno-kraške regije.

Tržič – Tudi zvezdni kamni so našli svoje mesto na 44. Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja (MINFOS) minuli konec tedna v Dvorani tržiških olimpijcev. Ostanke velikih meteoritov iz različnih kraterskih najdišč po svetu je razstavilo Društvo za ozaveščanje in zdravljenje našega planeta Moldavit. Osrednji razstavni prostor je bil namenjen predstavitvi geološkega bogastva goriške ter obalno-kraške regije pod strokovnim vodstvom Roberta Lorencona iz Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije. Območje, ki ga je društvo izbralo za letošnjo predstavitev, z minerali ni posebej bogato, je pa zato precej obdarjeno s fosili. »Med minerali prevladuje kalcit. Na Slovenskem je več kot deset tisoč raziskanih jam, zato je kalcitnih tvorb v izobilju. Na Matajurju najdemo pirit, ki so ga po zelo stari zgodbi sodeč domačini nesli prodat v Trst, ker so mislili, da je zlato,« so zanimivi podatki Lorencona. Med fosili so znani vretenčarji v tomajskem in komenskem apnencu ter pri Solkanu. Predsednik društva Rok Gašparič je pokazal dokaj redek primerek kredne fosilne ribe, omenil je tudi kraški okrasni kamen, ki je dobro poznan tudi izven naših meja.

Z razstavo Varstvo mineralov in fosilov ter njihovih nahajališč je sodeloval Zavod za varstvo narave. Sopotnik MINFOS-a je tradicionalno Prirodoslovni muzej Slovenije, Matija Križnar in Davorin Preisinger sta postavila na ogled pleistocensko favno iz črnokalskega kamnoloma, Križnar še eocenske polže kraškega roba.

Obiskovalci so imeli na voljo tudi ustvarjalne in raziskovalne izzive, kot je bilo iskanje zlata, in mladi Martin Kavar se je silno razveselil svoje najdbe, drobca te plemenite kovine. Zanimiva je bila razstava školjk in polžev iz piranskega Muzeja školjk. Jan Simič, strokovni vodja muzeja, je obiskovalce povabil v Piran: »Je unikaten, edini muzej polžev in školjk v Sloveniji, v katerem je več kot štiri tisoč primerkov z vsega sveta. Gre tudi za eno lepših zbirk iz našega morja.« Kot vsako leto so obiskovalci fosile ali minerale, lahko obdelane v nakit, tudi kupili. Posebnost je bil 'maček v žaklju'; šele ko kupiš papirnat 'škrniceljček', odkriješ, kaj si pravzaprav kupil.