Jurij Kurillo z aktualnim priročnikom / Foto: Gorazd Kavčič

'Otroške bolezni' v sodobni izdaji

Pregleden priročnik za starše Otroške bolezni, kako jih hitro prepoznamo in učinkovito zdravimo, je napisala nemška otroška zdravnica Ursula Keicher. V slovenski jezik ga je prevedel in njegovo vsebino prilagodil slovenskim pediatričnim smernicam Kranjčan Jurij Kurillo, dr. med, specialist pediater.

»Kot zdravnik s pediatrično prakso v klinični, še več pa v dolgoletni dispanzerski službi sem se razveselil ponudbe uveljavljene slovenske založbe Narava, da prevedem knjigo o otroških boleznih dr. Ursule Keicher. Delo, ki ga je izdala ugledna nemška založba Grafe und Unzer Verlag, je bilo prodano že v več kot 130 tisoč izvodih in je dobilo posebno priznanje garancija kvalitete,« je povedal prevajalec knjige Jurij Kurillo, dr. med., specialist pediater. Poudaril je, da je to priročnik za starše, in ne učbenik in je prva orientacija za starše, da ugotovijo, ali otroku lahko pomagajo sami ali pa naj se po pomoč obrnejo na zdravnika. Ob tem je poudaril, da je zaradi prevoda pa tudi zaradi siceršnje zanimivosti v rubriki 'Kaj lahko storite sami?' ohranil posamezne pripravke domačih zdravil, čeprav se bodo nekateri slovenskemu bralcu morda zdeli malce nenavadni.

»V veliko pomoč so pregledne razpredelnice, ki vas vodijo skozi otrokove bolezenske znake ob določenih stanjih, npr. vročini, izpuščaju, bruhanju, in vas na koncu privedejo do orientacijske diagnoze, kar se mi zdi velika prednost te knjige,« je povedal Kurillo. V poglavjih Bolezni dojenčka in Bolezni otroka so predstavljene najpogostejše bolezenske težave, kakšni so njihovi vzroki in kako potekajo, kakšno je zdravniško zdravljenje in kako lahko pomagate sami pri lažjih obolenjih. »V prevodu sem dodal sodelovanje slovenskih pediatrov s specialisti iz drugih področij, kar sem v izvirniku pogrešal. Slovenski pediatri veliko sodelujemo z nevrologi, okulisti, dermatologi, otorinolaringologi, psihologi, defektologi, medicinskimi sestrami, fizioterapevti. Otroški zdravnik namreč ne more vsega pozdraviti sam; otrok z gnojnim vnetjem ušesa mora k otologu,« je povedal prevajalec, ki je k poimenovanju vseh bolezni vnesel strokovna latinska imena. To se mu je zdelo pomembno zato, da bi starši pri prebiranju zdravniških izvidov tudi nekaj razumeli.

Opisane so tudi bolezni, ki jih v priročnikih starejšega datuma ne boste našli, npr. lymska borelioza, klopni meningoencefalitis, celiakija, alergije vseh vrst. »Okrog leta 1960, ko sem začel delati kot zdravnik, so se še pojavljale epidemije otroških nalezljivih bolezni. Ob epidemiji ošpic smo zdravniki cele noči hodili okrog bolnih otrok in jih poskušali zdraviti. Ošpice so puščale tudi hujše posledice, encefalitis npr. Da ne govorim o otroški paralizi. Ko sem bil stažist, so bile na infekcijski kliniki sobe polne otrok z otroško paralizo, zlasti s paralizo na nogah. Nekateri otroci so umrli. Danes otroci ne zbolijo več za ošpicami in otroško paralizo, ker so proti temu cepljeni. Tudi preventivni del s cepljenji je v prevodu prilagojen slovenski pediatrični praksi,« je izpostavil pediater.

Priročnik ima pomembno poglavje Prva pomoč v nujnih primerih, napotke nudenja prve pomoči pa je Jurij Kurillo vnesel po smernicah Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC Ljubljana. V zadnjem, t. i. svetovalnem delu priročnika so avtoričina precej obsežna in koristna pojasnila k temam: Naš otrok je vedno tako bled, Naš otrok še ne hodi, Naš otrok še ne govori dobro, Naš otrok slabo je ... Navedeni so še preventivni pregledi, prilagojeni slovenskemu sistemu, pa nasvet, kako urediti hišno lekarno in poskrbeti za zdravje na potovanju. Sledita še slovarček in koristni naslovi, seveda za slovensko območje. »Delo je bilo prevedeno z željo, da prispeva vsaj majhen delež k dobremu duševnemu, telesnemu in socialnemu počutju naših mladih generacij, kar pa je pravzaprav uradna definicija za zdravje Svetovne zdravstvene organizacije,« je sklenil Jurij Kurillo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / sreda, 5. julij 2017 / 10:05

Spominski dan z Laro Jankovič

Moste – V Mostah je v petek zvečer potekala slavnostna prireditev ob spominskem dnevu občine Žirovnica, s katero so se spomnili požiga mostu in streljanja talcev pred 75 leti. V noči s 26. na 27. j...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:52

Izbrali prvih šest finalistov Eme

V soboto so v prvem predizboru izbrali prvih šest finalistov izbora Ema. To so: Batista Cadillac, July Jones, Stela Sofia, Manouche, David Amaro in LUMA. Kranjski rokovski skupini Le Serpentine se...

Kultura / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:40

Prešernova proslava s podelitvijo nagrad kot praznik dosežkov v umetnosti

Ljubljana – Državna proslava na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu, na kateri so podelili letošnje Prešernove nagrade, je izpostavila dosežke, ki jih je upravni odbor Prešernovega skl...

Gorenjska / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:30

Na informativni dan na splet

Večina srednjih, višjih in visokih šol ter fakultet bo v petek in soboto pripravila informativne dneve za prihodnje dijake oziroma študente, ki pa bodo že drugo leto zapored zaradi epidemioloških razm...

Kultura / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:17

Medalja za kulturo

V teh dneh ga ni bilo medija, v katerem ne bi v prvi plan postavili novice o velikem uspehu in medaljah naših smučarskih skakalk na zimskih olimpijskih igrah. Slovenija je lahko ponosna. D...

Kultura / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:15

Z ženskami pri Prešernu

V Prešernovi hiši se družimo z ženskami v Prešernovi poeziji, ki jih v multimedijski postavitvi z videom in glasbo predstavlja video umetnica in nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Prosenc Stearns.