Ohladitev za soparo

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 15:28

Izvir Bistrice (610 m) – Skrito bučanje vode. Prijetna ohladitev v soparnih dneh. Nižinsko osrčje Spodnjih bohinjskih gora.

V zadnjem času je dni, ki nam ne omogočajo obiska visokogorja, kar precej, zato se včasih splača ostati v nižini oz. si ogledati kakšno zanimivo naravno točko, ki prevečkrat ostane neznana in neobiskana. Ena takih točk je izvir Bistrice v Bohinju.

Običajno se izletniki do izvira Bistrice odpravijo iz Pozabljenega. Kateri del je to? Ko se pripeljemo v Bistrico in v krožišču zavijemo desno v smeri jezera, prečimo kamniti most, na koncu katerega zavijemo levo. V ostrem levem ovinku prečimo še en most in po približno 400 metrih parkiramo, ko zagledamo smerokaz izvir Bistrice. Ime Pozabljeno je nastalo na osnovi legende: Dva trgovca sta se »zravsala« in eden je obležal mrtev. Ker so se tudi drugi ustrašili roke pravice, so se razbežali, a njihova roba je ostala pozabljena na tem mestu.

Vendar, mi se tokrat do izvira ne bomo odpravili iz Bohinjske Bistrice, ampak iz Ribčevega Laza.

Parkiramo pri jezeru in se po pešpoti odpravimo proti Bohinjski Bistrici. Gremo mimo plezališča Pod Skalco, kjer zavijemo v gozd in po široki kolovozni poti nadaljujemo proti vzhodu; na naši levi strani so številni vikendi. Ko dosežemo makadamsko cesto, zavijemo desno in ji nekaj časa sledimo, nato pa zavijemo levo. Dokaj hitro dosežemo naselje vikendov v vasi Polje. Sprehodimo se skozi naselje in nadaljujemo skozi gozd. Kmalu smo na začetku trim steze, mi pa še kar nadaljujemo po kolovozu do skakalnic v Polju.

Nadaljujemo mimo skakalnic in zavijemo desno v gozd. Smo še vedno na trim stezi, pot se strmo dvigne, po narejenih stopnicah, do travnika, kjer zavijemo desno in sledimo stezici čez travnik. Dosegli smo vas Žlan; na asfaltirani cesti zavijemo desno in kmalu smo pri smerokazu za vzpon na Črno prst oz. Orožnovo kočo. Tem markacijam sledimo nekaj sto metrov, ko nas steza usmeri desno proti Orožnovi koči, a mi nadaljujemo levo po dobro shojeni, vidni stezi, ki je brez markacij. Dosežemo makadamsko pot, ki nas pripelje do planine oz. senožeti Čibrovica. Na Čibrovici (716 m) se obrnimo v smeri prihoda in vzelo nam bo dih: v daljavi nasproti je veličastna veriga Julijcev; s središčno lego Triglava, z Velikim Draškim vrhom na desni, Mišelj vrhom in Debelim vrhom na levi, spredaj Ogradi itd. Če bomo pozorno pogledali, bomo videli tudi znamenito Planino Zajamniki na Pokljuki. Nadaljujemo mimo lovske opazovalnice, vidimo tudi rumene smerokaze za izvir Bistrice. Ko dosežemo gozd, se po strmem pobočju spustimo do izvira Bistrice. Bistrica je večji potok, katerega izvir se imenuje Pod Luknjo in je najmočnejši pritok Save Bohinjke.

Zanimivo je, da so v času gradnje bohinjskega železniškega predora (mimogrede, letos mineva 100 let od njegovega odprtja) nekaj izvirske vode speljali po rakah nad Bohinjsko Bistrico in nato v hidroelektrarno, za proizvodnjo elektrike. Verjetno gre tukaj iskati razlog, da levi slap bruhne iz umetno narejene skoraj kvadratne betonske luknje v manjši tolmun. Sicer je pa slap izvira Bistrice visok sedem metrov in pade v globok, ogromen tolmun.

Vrnemo se po poti prihoda, z nekaj izvirnosti pa se lahko vrnemo nazaj na Čibrovico, se po makadamskem kolovozu spustimo navzdol, proti dolini, in na koncu vikendov, ko pred seboj zagledamo kolovozno križišče, skrenemo desno na travnike ter prečimo senožeta Dobrave vse do Pozabljenega.

Nadmorska višina: 610 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5