Začetek končne usode planine

Planšarska koča (14)

Že leta 1949 zasledimo, da se gozdarji pritožujejo, takrat šele v manjši meri, da živina na planinah dela škodo in da pastirji nekontrolirano sekajo smreke in les za drva. Leta 1955 pa gozdarji kar aktivno in javno ugotavljajo, da je paša živine neurejena in ogroža obnovo gozdov. Živina uničuje pogozditve in vsako sadiko je treba zaradi zaščite obdati s količki. To pa pogozditve znatno podraži (Kronika GO Bohinjska Bistrica 1956–1964). Na raznih shodih gorenjskih gozdarjev prihaja do predlogov, da bi se pašne planine morale ograditi. V tej smeri so gozdarji tudi delovali v naslednjih letih.

Leta 1958 so pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj ustanovili Odsek za vprašanje pašništva, ki je pripravil obširen elaborat o stanju in rešitvah pašništva. Elaborat je predvideval, da bosta na Jelovici ostali samo Mošenjska in Ribčeva planina in nad zgornjo gozdno mejo planina Pečana. Vodiška, Lipniška, Radovljiška in Selška planina pa se ukinejo.

Leta 1959 je Kmetijska zadruga Radovljica tudi Mošenjsko planino odstopila gozdnemu fondu in tako ukinila tudi to planino. Elaborat so potrdile vse Gorenjske občine (Kronika GG Bled, GO Bohinjska Bistrica 1955–1964).

Še isto leto so sprejeli zakonski predpis, ki je neslavno zapečatil usodo pašnih planin. Prepovedal je pašo v gozdovih, in sicer z razlogom, da dela živina v gozdovih škodo. Določil je tudi, da morajo biti preostale planine ograjene, kjer bo dovoljena paša. Predtržanom ni ostalo drugega, kot da so predpis spoštovali.

Tako je bila med drugimi zaključena tudi usoda Radovljiške planine in pašna skupnost je bila kasneje ukinjena.

Lastniki govedi, konjev in ovc pa so morali problem prehrane reševati sami v okviru razpoložljivih travnikov in pašnikov v dolinah. Po izjavah občanov je takratna uprava Kmetijske zadruge Jelovica dobila nalog in seznam od ministrstva za gozdarstvo, katere koče je treba odstraniti. O kakih odškodninah za pašne skupnosti ministrstvo ni dalo nobenih navodil.

V seznam za rušenje oziroma razstavitev in odstranitev so prišle tudi koče na Radovljiški, Mošenjski in Lipniški planini na Jelovici. Kdo je koče odstranjeval oziroma rušil, ni podatka – in ga tudi gozdarji ne poznajo.