Ponosni na svoje tovarne

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 21. junij 2016 / 10:41

V Galeriji Mestne hiše so v četrtek odprli skupno razstavo sedmih muzejev, ki delujejo na Gorenjskem, z naslovom Naše tovarne, naš ponos.

Kranj – Razstava, katere tema je industrijska dediščina Gorenjske, je po treh skupnih projektih gorenjskih muzejev (Zakladi muzejev, Lirika črte, Pot domov) že četrto medmuzejsko sodelovanje. Rezultat zadnjega sodelovanja je zanimiva razstava, ki bo po kranjski premieri v prihodnjem letu in pol na ogled tudi v drugih gorenjskih mestih, na voljo pa je tudi ličen katalog, v katerem je na razstavi predstavljena industrijska preteklost Gorenjske še obširneje opisana.

Velike spremembe v gospodarstvu in trgovini so se na Gorenjsko pripeljale z vlakom, ki je v naše kraje prvič prispel leta 1870. Razdalje so se skrajšale, razmišljanje o poslu se je spremenilo, trg je postajal večji od domačega mesta in pokrajine, tovarne so dajale delo mladini s podeželja, v drugi polovici 20. stoletja so s tehnološkim znanjem domačih strokovnjakov močno napredovale in so preživljale številne gorenjske družine. Danes, ko mnogih nekdaj uspešnih tovarn ni več ali pa so bile deležne velikih odpuščanj, bi marsikdo kolo časa rad zavrtel nazaj. Kot je v uvodoma povedala tokratna gostiteljica, direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert, sta tako vzpon kot v mnogih primerih žal tudi zaton tovarn za seboj pustila tudi bogato industrijsko dediščino. Skrb zanjo sodi na področje nepremične in premične dediščine in gradiva na to temo res ne manjka. Skupna muzejska zgodba gorenjskih muzejev je tako na neki način opozorilo na zbirke, ki so ostale v depojih, hkrati pa tudi vpogled na gorenjsko industrijsko preteklosti.

Poleg tega nas razstava želi spomniti tudi na velik pomen industrije in nekaj uspešnih zgodb od Mojstrane do Domžal ter od Škofje Loke do Kamnika, ki so se razvile v svetovno uveljavljene blagovne znamke. Predstavljene so tovarne iz različnih gospodarskih panog – kustos je v vsakem muzeju izbral dve – ki so presegale svoje okvire tako doma kot na tujem. Za celovitejši pregled bi seveda potrebovali precej več časa in prostora. Širši pogled na industrijo na Gorenjskem je uvodoma predstavila koordinatorka projekta in tudi urednica kataloga Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja, ki je v Kranju kot največjem industrijskem središču za predstavitev izbrala Savo kot edino gumarsko tovarno na Gorenjskem in Iskro kot največjo tovarno iz elektronske industrije. Marko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja ob razvoju industrije v Gornjesavski dolini predstavlja Železarno Jesenice in Lip Bled, Bojan Knific iz Tržiškega muzeja pa iz cvetočega rokodelstva v Tržiču, ki je prešlo v industrijo, predstavlja Peko in BPT. V Muzejih radovljiške občine sta na razstavi v prvi plan postavljeni Almira, ki jo je izbrala Tita Porenta, medtem ko se je Saša Florjančič odločila za Plamen iz Krope. Vanjo se zaviješ, če te zebe, z njim pa greš na družabni dogodek – napovedujemo tovarni, ki ju je predstavila Biljana Ristić iz Loškega muzeja, namreč Odejo in Šešir. V industrijo na Kamniškem se je poglobil Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki poleg znane tovarne Titan predstavlja še nekdanjo smodnišnico oziroma Kemijsko industrijo Kamnik. Najmlajši izmed gorenjskih muzejev, Slamnikarski muzej (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), po izboru Katarine Rus Krušelj predstavlja nekdanjo Slamnikarsko tovarno in pa znano tovarno Univerzale. Na razstavi si lahko ogledamo tudi seznam industrijskih podjetij na Gorenjskem v 20. stoletju, ki so razvrščena po panogah. Nanj so zapisali obdobje njihovega delovanja, ime, lokacijo, najpomembnejše izdelke in druge posebnosti. Seznam, ki nam da vedeti, da smo na Gorenjskem imeli močno razvito industrijo. No, nekaj je je še ostalo. Razstava se jeseni predvidoma seli na Jesenice, nato v Kamnik, v prihodnjem letu pa tudi na preostala muzejska razstavišča.