Zgodbe o trpljenju, a tudi upanju

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. junij 2016 / 08:01

Umetniška razstava Seijija Kimota v Galeriji Paviljona NOB v Tržiču je opomin na holokavst in na vse zločine proti človečnosti. Na ogled je dvanajst skulptur, ki jih je avtor posvetil krajem spomina in žrtvam koncentracijskih taborišč, med njimi je dve skulpturi posvetil taboriščema Ljubelj jug in Ljubelj sever.

V Galeriji Paviljona NOB v Tržiču je do 10. julija na ogled razstava z naslovom Moč in nemoč Seijija Kimota, japonskega umetnika, slikarja in kiparja, ki zadnjih dvajset let v kiparski likovni govorici raziskuje eksistencialne teme človeštva, človekovo svobodo in ujetništvo, osredotoča se zlasti na zlorabo moči in trpljenje posameznika, interpretira vsebine o vrednotah človečnosti in humanizma. Na ogled je dvanajst skulptur, ki jih je avtor posvetil krajem spomina in žrtvam koncentracijskih taborišč, med njimi sta predstavljeni dve skulpturi, ki ju je posvetil taborišču Ljubelj jug in Ljubelj sever, Preboj in Preboj I. »Skulpture pripovedujejo tihe zgodbe o trpljenju, ki ga človek povzroča drugemu človeku. Pripovedujejo o poniževanju in ponižanju pa tudi o moči navidezno nemočnega, ki triumfira nad krivdo in jo končno premaga; odpor, ki zbuja upanje za človeško v človeku. Ravno umetniško delo ima to moč, da iz pozabe prikliče sence tistih, ki so trpeli, ki so jih mučili, poniževali in ubijali. Če doseže, da opazovalec obstane v tišini, da se prostor in umetniško delo stopita v simbiozi, potem bi bilo možno, da sence dobijo nazaj svoje dostojanstvo. Nevidno postane vidno, slišno in prek mostu duševnega nagovarja razum. Čedalje manj ljudi bo zmoglo pripovedovati o svoji izkušnji zla in nasilja, umetnost pa bo zmogla ohraniti to izkušnjo, kar je pomembno zlasti za prihodnost,« sta ob nedavnem odprtju razstave podelila med obiskovalce zakonca Seiji in Ursula Kimoto.

Beseda o umetniku

Leta 1937 v Osaki na Japonskem rojeni Seiji Kimoto je po študiju notranje opreme in zen slikarstva v Osaki leta 1967 odšel v Nemčijo, kjer je obiskoval Goethejev inštitut. Med letoma 1968 in 1971 je na Visoki šoli za umetnost v Saarbrucknu študiral slikarstvo pri profesorju dr. Borisu Kleintu. Odtlej deluje kot svobodni umetnik na različnih ustvarjalnih področjih, v svojem likovnem svetu raziskuje slikarstvo, grafiko, kiparstvo, svoje zamisli uresničuje v kaligrafiji. Razstavljal je v več državah, tudi v Sloveniji je že gostoval v Atriju Mestne hiše Ljubljana na 2. festivalu strpnosti. Živi in dela v Neunkirchnu v Posarju.

A njegova dežela, Japonska, je ostala v njegovem srcu, spominih, čutenjih in likovnih dejanjih. Postala je osnova njegovega umetniškega ustvarjanja. Travmatični spomini bombardiranja med drugo svetovno vojno so se mu kot otroku močno vtisnili v spomin, zato je potrebo po oživljanju in ohranjanju humanističnih vrednot prek likovne umetnosti želel udejanjiti v viden izraz.

Seiji Kimoto v Tržiču razstavlja na povabilo Tržiškega muzeja in njegove direktorice Jane Babšek, razstava pa časovno spovpada s spominsko slovesnostjo osvoboditve taborišča Ljubelj jug in 50-letnico pobratenja Tržiča s francoskim mestom Ste-Marie-aux-Mines. Njeno postavitev so omogočili Občina Tržič, slovensko in posarsko ministrstvo za kulturo. To je tudi prva razstava po temeljiti prenovi Paviljona NOB.