Ob asistenci učencev kranjskih osnovnih šol Franceta Prešerna, Simona Jenka in Janeza Puharja sta Park slovenske himne z rezanjem traku odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. / Foto: Tina Dokl

Park, ki združuje in povezuje

V Kranju so odprli Park slovenske himne, posvečen državni himni Zdravljica in himni Slovenske vojske Naprej zastava slave ter avtorjema njunih besedil Francetu Prešernu in Simonu Jenku, pokopanima v bližnjem Prešernovem gaju.

Kranj – Park slovenske him­ne je Mestna občina Kranj uredila na zapuščenem cerkvenem zemljišču ob Prešernovem gaju. Vrednost del je bila 129 tisoč evrov, še dodatnih 19.500 evrov pa so stale arheološke raziskave. Včeraj sta ga odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica projekta, in kranjski župan Matjaž Rakovec. Odprtja sta se udeležila tudi obrambni minister Marjan Šarec in nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je park tudi blagoslovil.

Predsednica republike je poudarila, da ta projekt povezuje kulturo, umetnost, narodno zavest, zgodovino, tradicijo, naravo in kakovost bivanja na enem me­stu. »Oba umetnika sta gojila iste vrednote: ljubezen do naroda, domovine, sanje o skupni državi, o svobodi, o ponosu, o pogumu, o slovenski besedi in slovenski kulturi. V tej vznesenosti sta ustvarila mojstrovini Zdrav­ljico in Naprej zastave slave. V prelomnih časih za Slovenijo smo ju umestili v svojo nacionalno bit kot državno himno in kot himno Slovenske vojske,« je dejala.

Rakovec je pojasnil, da je bil ta prostor že dolgo zamišljen kot razširjeni del Prešernovega gaja. »Danes bomo z odprtjem Parka slovenske himne počastili združevanje in enotnost, ki sta bila po­dlaga za naš obstoj in vse velike dogodke v naši zgodovini. Prepričani smo, da bo ta park postal nacionalni pro­stor, v katerem se bo Slovenska vojska najmanj enkrat v letu poklonila svoji in državni himni, ter kraj, kjer se bosta ob rojstnih dneh Jenka in Prešerna ter državnih praznikih recitirali obe himni – in bodo obiskovalci občutili njuno zgodbo in sporočilo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 23. november 2023 / 16:06

Drevesnica z dolgo tradicijo

Pri Zakotniku v Dorfarjah so živinorejsko-poljedelsko kmetijo povsem preusmerili v sadjarsko. Medtem ko ima drevesničarstvo že dolgo, skoraj stoletno tradicijo, zadnjih dvajset let pridelujejo tudi sa...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...