Za večje koristi otrok
Bistvene novosti predloga družinskega zakonika so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Prenos odločanja s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.
Kranj – Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in pravosodni minister Goran Klemenčič sta predstavila predlog družinskega zakonika. Družinska razmerja sedaj ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a praksa kaže, da potrebujemo boljšo ureditev družinskopravnega področja. V predlogu družinskega zakonika je poudarek na varovanju koristi otroka.
Za otrokovo vzgojo in varstvo so v prvi vrsti odgovorni starši, ko pa starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka, je mogoče izvesti nekatere ukrepe. Zakonik uvaja načelo najmilejšega ukrepa: izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi. Pogoj za izrek ukrepa je ogroženost otroka, če je ta utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve dejanj staršev ali otrokovih psihosocialnih težav. Pri vsakem ukrepu je določeno, koliko časa lahko traja, določeno je stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje ali nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti. Nov je tudi prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.
Za odločanje bodo na prvi stopnji pristojna okrožna sodišča, na katerih bodo oblikovali posebne družinske oddelke, potrebna bo tudi večja specializacija sodnikov, ki odločajo o družinskih zadevah. Sodišča bodo pristojna za odločanje pri ukrepih za varstvo koristi otrok, skrbništvu, spregledu zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze in pri posvojitvah. Družinski zakonik ureja tudi področje družinske mediacije, ne vključuje pa istospolnih partnerskih zvez in določbe o prepovedi telesnega kaznovanja, ki sta urejena v drugih zakonih. Prinaša tudi nekatere poenostavitve pri razvezi, novost pa je tudi pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oz. predporočna pogodba.