Skromna volilna udeležba odpira vrsto vprašanj
Volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in v svete trinajstih območnih enot, ki so potekale prejšnjo sredo in v nedeljo, je zaznamovala zelo skromna volilna udeležba. Na državni ravni je bila med kmeti 6,75-odstotna in med kmetijskimi podjetji, zadrugami in drugimi pravnimi osebami 17,33-odstotna, na Gorenjskem pa med kmeti 8,31-odstotna in med pravnimi osebami 3,73-odstotna.
Formalno je vse v redu, zbornica, ki je po številu članov največja stanovska organizacija kmetov v Sloveniji, bo tudi ob tako skromni udeležbi, najnižji v dosedanji zgodovini zbornice, dobila nove organe – osrednji svet in svete območnih enot, vendar pa to odpira vrsto vsebinskih vprašanj. Je nizka udeležba odraz tega, da se je položaj v kmetijstvu in gozdarstvu kljub prizadevanjem zbornice za ureditev pravičnih cenovnih razmerij v prehranski verigi še poslabšal? Razmere so zlasti kritične v prireji mleka, kjer se je povprečna odkupna cena v poldrugem letu znižala približno za četrtino, in pri gospodarjenju z gozdovi, kjer je velika ponudba lesa zaradi žledoloma in pretirane razmnožitve lubadarja močno potisnila navzdol odkupne cene lesa. Ali volilna udeležba odraža tudi nemoč zbornice in kajpak celotne slovenske države, da vpliva na izvajanje Skupne kmetijske politike Evropske unije in na dogajanje na globalnem trgu, na katerem Sloveniji ob velikih »igralcih« pripada le ena od stranskih vlog? Je nizka volilna udeležba tudi protest proti ureditvi, po kateri je članstvo obvezno za vse, ki presegajo 106,88 evra katastrskega dohodka, torej tudi za male kmete, ki jim kmetijstvo in gozdarstvo ni glavna dejavnost? V preteklosti je bilo že več pobud o uveljavitvi prostovoljnega članstva v zbornici, tokratna volilna udeležba jih bo verjetno ponovno spodbudila, s tem pa tudi razprave o tem, kakšno zbornico potrebuje Slovenija – takšno, ki bo (vsaj formalno) zastopala vse slovenske kmete, kmetijska podjetja in zadruge, ali takšno, ki bo zastopala le zainteresirane.