Delo za dobro vseh

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / sobota, 15. avgust 2015 / 19:00

Nekaj tisoč ljudi je na veliki šmaren romalo na Brezje, kjer je dopoldne maševal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je pred leti tudi sam deloval na Brezjah.

Brezje – V tem gorenjskem romarskem kraju je vsako leto osrednja svečanost ljubljanske nadškofije v čast velikega šmarna, Marijinega vnebovzetja. Letošnje se je udeležilo več tisoč romarjev, ki so prišli z nad 1000 osebnimi vozili, veliko pa jih je na Brezje k Mariji Pomagaj romalo peš. Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je prvič v tej vlogi maševal v kraju, kjer je pred leti deloval kot frančiškanski pater. To je v dobrodošlici romarjem in nadškofu posebej omenil sedanji gvardijan frančiškanskega samostana in rektor Marijine bazilike pater dr. Robert Bahčič. Med mašo je obnovil posvetitev slovenskega naroda Mariji iz prvih let samostojne slovenske države.

Nadškof Stanislav Zore je v pridigi je uvodoma govoril o pomenu in vsebini praznovanja velikega šmarna, ki je stopil med resnice naše vere in ji dal močan pečat. Govoril je o veselju, ker je bila Marija prva predstavnica človeškega rodu deležna bivanja v nebeški slavi. Še posebej pa je opozoril na srečanje noseče Marije in njene sorodnice, prav tako noseče Elizabete v Judejskem pogorju in na veselje, ki je prevevalo obe. Poročilo o tem je eden od najbolj veselih odlomkov Svetega pisma. Po nadškofovem mnenju mora biti prav ta dogodek vzor, kako drug drugega v življenju sprejemati z veseljem. Če bi se srečevali v tem duhu, bi bile drugačne naše družine in ne bi bilo treba drug drugemu dokazovati, kdo ima prav, da mora obveljati naša misel in odločitev. Iz naših zakonov in iz naših družin bi zavelo sprejemanje in veselje. Nobenih razlogov za ločitve ne bi bilo več. »Kako drugačno bi bilo naše gospodarsko, družbeno in politično življenje, če bi med nami veljali zakoni srečevanja, kakršne nam predstavlja srečanje med Marijo in Elizabeto. Ko bi se vsak zavedal lastnih sposobnosti in obdarovanosti in bi to z veseljem uporabljal v dobro vseh. Ko bi bila iz vseh odtenkov našega družbenega in političnega življenja odpravljena zavist, ko drug drugemu ne bi več metali polen pred noge. Ko bi v resnici začeli delati za dobro vseh, za naše skupno dobro. Takrat bi se začeli veseliti uspehov drug drugega,« je povedal nadškof Zore. Morda se zdijo moje misli marsikomu naivne, vendar bi marsikaj od tega lahko začeli živeti v naših medsebojnih odnosih, je dejal. Pridigo je sklenil z željami po srečnem in veselem življenju naših otrok.

V soboto, na praznični dan, je bilo slovesno tudi v Lescah, na Blejskem otoku, na Primskovem, kjer so praznovali 50 – letnico samostojne župnije in v še nekaterih cerkvah, posvečenih Mariji.