Marija Pajer ob pločevinasti peči za peko pic v Norwalku

Moja stara mama, 1. del

Čez Atlantik

Minilo je šestdeset let, odkar je moja stara mama plula z ladjo SS United States čez Atlantik iz New Yorka v Le Havre.

Stara mama, Marija (Mici) Šter, por. Pajer (23. 12. 1900–18. 4. 1971), morda ni bila videti nič posebnega, toda med letoma 1956 in 1966 je štirikrat potovala iz Kranja v ZDA in nazaj, brez znanja angleščine. V Norwalku (Connecticut) je obiskovala svojega polbrata Edwarda T. Sterna (10. 3. 1913–2. 1. 1993). Rekli smo mu stric Edi. Bil je sin njenega očeta Andreja Štera.

Oče je bil rojen v Cerkljah na Gorenjskem 29. 11. 1875. Leta 1901 je odšel v ZDA. Za seboj je pustil ženo Marijo Bulovc, por. Šter (31. 7. 1869–28.10. 1935) in še ne enoletno hčer Marijo. Potoval je z nizozemsko ladjo Friesland, in sicer iz Antwerpna (Belgija) v New York. Kapitan Harliche E. Nicholson je moral priseči, da je preiskal vse potnike. Zdravnik na ladji je bil Henry G. Gaissinger, imel je 11 let prakse. Iz ladijskega popisa potnikov je razvidno, da je Andrej Šter v ZDA prispel 19. 10. 1901. Tedaj je bil star 26 let. V New Yorku so ga v imigrantski postaji na otoku Ellis popisali. Otok leži na reki Hudson, nedaleč od otoka Liberty s Kipom svobode. Sprejemni center je bil zgrajen leta 1900. Od tega leta pa do leta 1914 je v ZDA prišlo okoli 13 milijonov ljudi; 75 odstotkov jih je prišlo skozi pristanišče v New Yorku. Z ladijskega seznama tujih imigrantov (List of Manifest of Alien Imigrant) poleg imena in priimka ter rojstnih podatkov Andreja Štera izvemo, da je bil poročen in nepismen. Kot zadnje prebivališče je navedel Luže. Po poklicu je bil kovač. Potovanje si je plačal sam, namenjen pa je bil k prijatelju v Cleveland (Ohio). Pri sebi je imel 46 ameriških dolarjev. Psihično in telesno je bil zdrav. Priimek Šter je bil kasneje spremenjen v Stern. Preminil je v ZDA, kje in kdaj, ni znano.

Stara mama je bila rojena na Lužah. Z mamo Marijo sta živeli v Šenčurju in se težko preživljali. Stara mama je končala triletno osnovno šolo. Izučila se je za šiviljo. Z mamo sta največ šivali copate iz blaga. Njena najboljša prijateljica, s katero je hodila tudi v šolo, je bila Ivanka, por. Kališnik (1899–1981). Ivanka se je poročila s slikarjem samoukom Janezom Kališnikom (1898–1994), znanem po kozolcih. Z njima je dolga leta obdržala stike. Stara mama se je pri dvajsetih letih poročila v Kranj. Poroka je bila na Brezjah 9. 5. 1920. Njen mož, moj stari ata, Ciril Pajer (4. 7. 1892–9. 9. 1951) je bil kleparski mojster (glej Pajer-Likozar, Z.: Po poteh družine Pajer; Gorenjski glas, Snovanja, 2. 7. 2021, str. 16–18.) Imela sta sina Valentina (4. 2. 1921–25. 4.1984) (glej Pajer-Likozar, Z.: Moj oče – nemški vojak; Gorenjski glas, Snovanja, 26. 11. 2019, str. 18–20.) in hčerko Marinko (21. 2. 1923–31. 10. 1986), ki se je poročila v Celje. Stara mama je gospodinjila, bila je dobra kuharica. Možu je pomagala tako, da je na kranjski tržnici prodajala različne lonce, pokrovke, zajemalke in druge kleparske izdelke. Mož ji je umrl za tuberkulozo, ko je bila stara 51 let. Do svojega prvega odhoda v ZDA je vodila brunarico na Šmarjetni gori. S pomočjo sorodnikov iz Clevelanda (po Šterovi strani) in Norwalka (po Pajerjevi strani) je dobila stik s svojim polbratom Edwardom oz. stricem Edijem. Imela sta skupnega očeta, Edwardova mati je bila tudi Slovenka, Ivanka. Kakšen je bil njen rojstni priimek in kakšen odnos je imela z očetom Andrejem, ni znano. Stara mama jo je spoznala, ko je bila na obisku pri polbratu in njegovi ženi Irene (29. 9. 1908–20. 10. 2004).

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 4. november 2008 / 07:00

Noč urokov in želja

Festivalna dvorana v Mariboru je gostila vedeževalko Karin in njeno Noč čarovnic, ki si jo je zamislila kot noč urokov in želja.

Objavljeno na isti dan


Preddvor / sobota, 24. december 2022 / 19:47

Božični koncert v preddvorski cerkvi

Preddvor – Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Peter iz Preddvora bo božične praznike obogatil s kantato Slovenski božič skladatelja Matije Tomca, ki je izšla leta 1940. Vezni tekst je pripravil Niko K...

Nasveti / sobota, 24. december 2022 / 19:47

Nova rojstva

Najkrajša noč je že mimo in mi se pripravljamo na proslavljanje konca najdaljših noči. Pred nami je spet obdobje podaljševanja dnevov. Ne prija nam, da gremo v službe ponoči in se vračamo, ko je sp...

Preddvor / sobota, 24. december 2022 / 19:46

Tradicionalni potop božičnega drevesca

Preddvor – V Parku Bor ob jezeru Črnava bodo v nedeljo, 25. decembra, ob 17. uri ponovno potapljali božično drevesce. Dogodek bosta z legendo o Hudičevem borštu prepletala Josip Ekar in Jana Jenko,...

Gorenjska / sobota, 24. december 2022 / 13:02

Želimo mirnejši in pravičnejši svet

Božični prazniki imajo za državljane Slovenije poseben pomen. Dan po božiču, 26. decembra, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Slovenija / sobota, 24. december 2022 / 09:44

O vojni v miru

V teh dneh po svetu spet odzvanja staro božično sporočilo: Mir ljudem na zemlji! A zemljani ga dojemamo povsem različno. Zelo (ne)stvarno je za tiste, ki živijo v vojni, le načelno pa za nas, ki (za z...