Profesorjevo mesto
Magdeburg (4)
Magdeburg smo doživeli tudi skozi oči arhitekta, profesorja Ralfa Niebergalla. Na našem celodnevnem popotovanju po mestu in njegovi okolici ga je spremljala soproga, ki je poskrbela tudi za simpatično malico in kozarček penečega vina. Tako smo se spoznali še z znanim nemškim sektom Rotkäppchen, ki je dobilo ime po Rdeči kapici. Zgodba o sektu se začne daljnega leta 1856, dobrih 38 let kasneje pa se rodi Rdeča kapica, ker ima steklenica vrh ovit v rdeč papir, namenjen steklenicam za peneče vino.
Profesor Niebergall nas je od katedrale in znamenite Huntertwasserjeve Zelene citadele popeljal do Otto-Richter Strasse, ki so ji preteklo slavo povrnili pred nekaj leti. Bruno Taut je bil magdeburški arhitekt, ki je med leti 1921 in 1924 uresničil idejo o barvnem Magdeburgu, in sicer tako, da je preoblikoval vsakdanjo okolico ljudi, živečih v njej. Tako je nastal sklop hiš z izjemno zanimivimi, živopisnimi fasadami. Izvedeli smo še nekaj zanimivih podatkov o najbolj idiličnem parku v Nemčiji, imenovanem Rothorn Park, ki je urejen v stilu angleških podeželskih parkov, pa o glavni mestni hiši in seveda najdaljši evropski jekleni konstrukciji mostu, ki 'nosi' vodni kanal na Labi. Povzpeli smo se na razgledni stolp Albinmüller Tower, ki spominja na nebotičnik; medtem ko šestdesetmetrski leseni stolp Millennium Tower pripoveduje drugačno zgodbo. Privablja poglede zaradi zunanje oblike, njegova notranjost pa ponuja zanimivo razstavo eksponatov, ki popeljejo obiskovalca na popotovanje skozi šest tisoč let zgodovine znanosti in tehnologije.