
Nov način ugotavljanja KD-ja
Ob koncu junija bo sedanjemu sistemu ugotavljanja katastrskega dohodka (KD) poteklo prehodno obdobje, zato je vlada že določila predlog novega zakona, ki vključuje tudi nov način ugotavljanja KD-ja.
Predlog zakona je bil v javni obravnavi, pri oblikovanju končnih rešitev so sodelovale tudi nevladne organizacije s področja kmetijstva. O vseh glavnih rešitvah je bilo doseženo soglasje, usklajevanje se bo nadaljevalo še med zakonodajnim postopkom, o nekaterih rešitvah pa tudi pri pripravi sprememb zakona o dohodnini.
Kranj – Ministrstvo za finance je pripravilo zakon na podlagi ugotovitev in priporočil delovne skupine, v kateri so bili predstavniki treh ministrstev – za finance, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor ter kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze in sindikata kmetov. Skupina je ugotovila, da je obstoječi način ugotavljanja katastrskega dohodka po metodološki plati ustrezen, vendar ima več slabosti: nekatere statistične evidence niso primerne za uporabo na ravni statističnih regij, model vključuje veliko spremenljivk, v rabi kmetijskih zemljišč živinoreja ni ustrezno ovrednotena, izračun katastrskega dohodka je na prihodkovni ravni zelo občutljiv zaradi medletnih nihanj količine pridelkov in njihovih cen, ... Skupina je zato predlagala bolj enostaven, manj podroben in bolj pregleden sistem ugotavljanja katastrskega dohodka, ki bo temeljil na podatkih ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ki jih za vsako leto posebej pripravlja državni statistični urad. Katastrski dohodek bodo po tem modelu izračunali tako, da bodo od tako ocenjenega prihodka odšteli normirane odhodke, ki za kmetijska zemljišča znašajo 90 odstotkov, za gozdna zemljišča 80 odstotkov in prav toliko tudi za čebelarstvo. Pri kmetiijskih zemljiščih bodo upoštevali bonitetne točke, pri gozdnih zemljiščih pa rastiščni koeficient, ki bo odražal tudi vpliv strmine gozdov in spravilne razdalje. Katastrski dohodek za posebno intenzivne rastline, kot so pridelava jagod, belušev, vrtnin, rejo polžev itd., bodo določili kot večkratnik katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka in ostalih trajnih nasadov z boniteto med 51 in 60. Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na čebelji panj bodo ugotavljali na vsake tri leta na podlagi predhodnega petletnega povprečja podatkov ekonomskega računa. Na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko pridelavo in za gospodarjenje z gozdovi, bodo katastrski dohodek primerno znižali. Kakršnekoli predelave, ne glede na stopnjo, obliko in obseg, za ugotavljanje katastrskega dohodka ne bodo upoštevali.
Predlog zakona predvideva triletno prehodno obdobje: prihodnje leto naj bi upoštevali le 40 odstotkov izračunanega katastrskega dohodka, leto kasneje 55 odstotkov, v letu 2019 75 odstotkov, v letu 2020 pa vsega.