V spomin: Franc Jenko – Podhomski (1939–2013)

Dragi prijatelj France!

Naša srečanja so bila sicer občasna, toda stopnjevana in močno razgibana. Družila nas je silna želja združevati preproste, a poštene ljudi, z bogato dušo in velikim srcem. Običajno so tekli pogovori o literaturi, o naših publicističnih prispevkih, o možnosti objave v tem ali onem časniku ali reviji, o vsebinski zasnovi, o večji ali manjši stopnji kritičnosti. Seveda si nismo domišljali, da bomo spremenili svet, bili pa smo veseli, če smo predramili in opogumili vsaj enega sodržavljana, mu odprli oči in usmerili na pot demokratičnega in svobodnega duha in sveta. Z veseljem in posebnim zanimanjem smo sodelovali tudi v časopisni rubriki Pisma bralcev. Srečanja, ki jih je organizirala Nova slovenska zaveza ter kulturne in cerkvene organizacije, pa so bila še posebej človeško topla in še kako potrebna. Kolikor sega nazaj najino in naše prijateljstvo, se živo spominjam Tvoje delovne zagnanosti, Tvoje natančnosti in želje po odkrivanju naravnih lepot. Bil si poln življenjskega zanosa, hotenja in dinamike.

S svojimi zanimivimi in nadvse kakovostnimi prispevki si sodeloval v Gorenjskem glasu, Loških razgledih, Zavezi, Demokraciji, Reporterju. Z nasveti si pomagal in marsikaj postoril v Muzejskem društvu Škofja Loka, Loških razgledih, prepeval si v Oktetu Jelovica in pevskem zboru Sora. Mnogi ne bi zmogli tolikšnega napora, Ti si zmogel, saj si bil trdega dela navajen. Ves čas te je vodilo in usmerjalo Tvoje plemenito srce, Tvoj mehak značaj in Tvoja dobronamernost. Dana beseda ti je pomenila mnogo. Brez velike mere zavzetosti zagotovo ne bi uresničil vseh zahtevnih ciljev. Zato si znal biti tudi drugačen od drugih. Misel ameriškega pisatelja in pesnika Charlesa Bukowskega je povsem podobna Tvoji izpovedi, namreč: »Oni so se smejali meni, ker sem bil drugačen, a jaz sem se smejal njim, ker so bili vsi enaki.«

Za našim Francetom žalujemo, ne le njegovi prijatelji, pač pa vsi, ki so doma tukaj v tem prekrasnem gorskem raju – kot si sam nekoč zapisal – od Rakitovca do Šmarne gore, od bistrih izvirov reke Sore do njenega izliva v triglavsko Savo.

Dragi prijatelj: Hvala za čudovita zaznavanja in iskrena občutja, hvala za vse lepote, odkrite s Tvojo pomočjo, hvala za razodete resnice, za mnoga druženja in čuteča občutja, hvala za Tvojo vero in upanje v boljšo prihodnost.

Zbogom, prijatelj France.

V imenu skupine prijateljev in dopisnikov v rubriki Pisma bralcev

Ive A. Stanič