Šefica magdeburškega turizma Sandra Yvonne Stieger, Thomas Wilde (stiki z javnostjo), predsednica Nemške turistične organizacije Petra Hedorfer in predstavnik nemških železnic Deutsche Bahn dr. Tobias Heußler / Foto: A. B.

Plešoča arhitektura

Magdeburg (3)

Na jutranji tiskovni konferenci, ki je bila namenjena vsem prisotnim novinarjem, udeležencem letošnjega GTM-a, so bili glavni govorniki predsednica Nemške turistične organizacije Petra Hedorfer, predstavnik nemških železnic Deutsche Bahn (DB) dr. Tobias Heußler in šefica magdeburškega turizma Sandra Yvonne Stieger. Končna ugotovitev je bila v bistvu že stara: sistem železnic v Nemčiji deluje, povezovanja in sodelovanja so močna, zadnji begunski val pa v bistvu na turizem ni imel velikega vpliva, čeprav se zavedajo problema ksenofobije in rasizma, terorističnih napadov iz bližnje preteklosti, ki so pustili grenak priokus tudi drugje. Sploh je pa turizem zelo pomemben akter v nemškem gospodarstvu. Nemčija je namreč v Evropi peta najbolj priljubljena destinacija mednarodnih turistov. Največ prihodkov so lani beležili od ameriških, švicarskih in kitajskih turistov. Lani se je za obisk Nemčije zanimalo toliko ljudi, da se je med petdesetimi državami sveta na lestvici zavihtela na drugo mesto.

Teme, katerim bodo pri Nemški turistični organizaciji v naslednjih letih posvetili največ pozornosti: prihodnje leto petstoti obletnici reformacije, leto 2018 kulinariki, 2019 stoletnici Bauhausa in leto 2020 250. obletnici rojstva velikega Ludwiga van Beethovna.

Magdeburg pa se poteguje za naslov evropske prestolnice kulture za leto 2025, obiskovalci pa ga že poznajo kot zeleno mesto. Predvsem pa osupne s svojo Zeleno citadelo, kot so poimenovali delo znamenitega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja, ki se je sicer rodil na Dunaju leta 1928. Zgradba – celotna zgodba barv in oblik, v kateri so stanovanja, hotel, gledališče, kavarnica, trgovinice, zasebni kirurg in vrtec, ima celo svoj informacijski center – je bila umetnikova zadnja stvaritev. S svojimi 5500 kvadratnimi metri površine spada med Hundertwasserjeve največje stvaritve in je v mestu tudi najbolj opazna. Dvoriščni del ne preseneti le s svojo neobičajnostjo, ampak tudi s svežino in zelenjem, celo toaletni prostori naredijo vtis na obiskovalca. Zelena citadela je zadnje delo umetnika, Slovenci pa bolj poznamo njegovo hišo Hundertwasserhaus na Dunaju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 20. april 2022 / 17:36

Festival čokolade se vrača v mesto

Dvodnevno dogajanje bo zgoščeno v radovljiškem Grajskem parku, v mestnem jedru bo na voljo razširjena ponudba radovljiške kulinarike, odprta bodo tudi vrata muzejev, delavnic in galerij.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 29. oktober 2016 / 22:22

Večina za avtobusno postajo

Zeleno luč zanjo so na sredini seji prižgali kranjski mestni svetniki, ki so v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 22:21

Po nova znanja v Slovenijo

Pet dijakinj in en dijak Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca se je pretekli teden od srede do petka pridružilo dijakinjam in dijakom Srednje šole in gimnazije Biotehniškega šolskega centra v Na...

Gospodarstvo / sobota, 29. oktober 2016 / 20:45

Šest kmetic, šest zgodb

Zveza kmetic Slovenije je na prireditvi v Zagorju med šestimi kandidatkami za kmetico leta razglasila Jelko Krivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, za laskavi naziv pa so se potegovale tudi tri...

Kultura / sobota, 29. oktober 2016 / 20:42

Bohinjske podobe za ves svet

Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je bogatejši za stalno razstavo Izbrane podobe Bohinja. Ne, Bohinj ni kar tako, ampak je še kako zanimiv del naše domovine.

Slovenija / sobota, 29. oktober 2016 / 20:39

Ure za eno uro nazaj

V nedeljo bomo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Ob treh ponoči bomo urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo torej eno uro daljša.