Šefica magdeburškega turizma Sandra Yvonne Stieger, Thomas Wilde (stiki z javnostjo), predsednica Nemške turistične organizacije Petra Hedorfer in predstavnik nemških železnic Deutsche Bahn dr. Tobias Heußler / Foto: A. B.

Plešoča arhitektura

Magdeburg (3)

Na jutranji tiskovni konferenci, ki je bila namenjena vsem prisotnim novinarjem, udeležencem letošnjega GTM-a, so bili glavni govorniki predsednica Nemške turistične organizacije Petra Hedorfer, predstavnik nemških železnic Deutsche Bahn (DB) dr. Tobias Heußler in šefica magdeburškega turizma Sandra Yvonne Stieger. Končna ugotovitev je bila v bistvu že stara: sistem železnic v Nemčiji deluje, povezovanja in sodelovanja so močna, zadnji begunski val pa v bistvu na turizem ni imel velikega vpliva, čeprav se zavedajo problema ksenofobije in rasizma, terorističnih napadov iz bližnje preteklosti, ki so pustili grenak priokus tudi drugje. Sploh je pa turizem zelo pomemben akter v nemškem gospodarstvu. Nemčija je namreč v Evropi peta najbolj priljubljena destinacija mednarodnih turistov. Največ prihodkov so lani beležili od ameriških, švicarskih in kitajskih turistov. Lani se je za obisk Nemčije zanimalo toliko ljudi, da se je med petdesetimi državami sveta na lestvici zavihtela na drugo mesto.

Teme, katerim bodo pri Nemški turistični organizaciji v naslednjih letih posvetili največ pozornosti: prihodnje leto petstoti obletnici reformacije, leto 2018 kulinariki, 2019 stoletnici Bauhausa in leto 2020 250. obletnici rojstva velikega Ludwiga van Beethovna.

Magdeburg pa se poteguje za naslov evropske prestolnice kulture za leto 2025, obiskovalci pa ga že poznajo kot zeleno mesto. Predvsem pa osupne s svojo Zeleno citadelo, kot so poimenovali delo znamenitega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja, ki se je sicer rodil na Dunaju leta 1928. Zgradba – celotna zgodba barv in oblik, v kateri so stanovanja, hotel, gledališče, kavarnica, trgovinice, zasebni kirurg in vrtec, ima celo svoj informacijski center – je bila umetnikova zadnja stvaritev. S svojimi 5500 kvadratnimi metri površine spada med Hundertwasserjeve največje stvaritve in je v mestu tudi najbolj opazna. Dvoriščni del ne preseneti le s svojo neobičajnostjo, ampak tudi s svežino in zelenjem, celo toaletni prostori naredijo vtis na obiskovalca. Zelena citadela je zadnje delo umetnika, Slovenci pa bolj poznamo njegovo hišo Hundertwasserhaus na Dunaju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 11. marec 2022 / 09:27

Jeseniške novice, št. 4

Jeseniške novice, 11. marec 2022, št. 4

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.