Gostinci podpisujejo peticijo

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se sicer strinjajo z načrtovanimi ukrepi, ki naj bi prispevali k dodatnemu zmanjšanju razširjenosti kajenja, a želijo, da je zakon prijazen tudi gospodarstvu.

Kranj – »V zadnjih petih letih se je poslovanje gostincev zaradi najrazličnejših stroškov, ki niso povezani s pijačo in živili, podražilo za vsaj trideset odstotkov, naše storitve pa so se kvečjemu pocenile in rezerv preprosto nimamo več. Od države že dve desetletji dobivamo le palico, brez korenčka in preprosto ne pustimo več, da se vsa kopja lomijo na naših hrbtih,« nam je položaj gostincev slikovito opisal predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Matjaž Mate ter dodal, da so zato med gostinci in tudi njihovimi gosti začeli zbirati podpise za peticijo proti dodatnim stroškom zaradi uvedbe licenčnin in drugim »nerazumnim zakonskim predlogom, ki gostincem znova in znova neupravičeno omejujejo poslovanje in jih prisiljujejo v nepotrebne investicije, kar pomembno vpliva na stanje v gostinski panogi ter s tem tudi na stanje gospodarstva v Republiki Sloveniji«. Najbolj nasprotujejo uvedbi licenčnin (gostinci bodo potrebovali licence za prodajo tobačnih izdelkov, zanje pa bodo letno plačali 200 evrov), dodatnim stroškom, povezanim s preurejanjem prodajnih mest, ter ponovni zaostritvi pogojev za kajenje na terasah in gostinskih vrtovih. Protikadilska zakonodaja, ki se nam obeta, naj bi bila po njihovem prepričanju najstrožja v Evropi. Od pristojnih zahtevajo, da se spremeni definicija zaprtega javnega in delovnega prostora, saj je dosedanjo v praksi velikokrat nemogoče izvajati. Prav tako od zakona pričakujejo, da bo napisan tako, da si gostje v kadilnico lahko sami prinesejo pijačo in jo lahko tudi uživajo, saj v kadilnici strežba ni dovoljena in s tem ni ogroženo zdravje zaposlenih.

Spremembe, ki se obetajo z novo zakonodajo, in zahteve, ki jih imajo do državne politike (med drugim gostinci zahtevajo tudi znižanje DDV-ja za gostinstvo), vodstvo Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS te dni predstavlja tudi na regijskih zborih gostincev na območnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji. Nedavni zbor v Kamniku je zaradi premajhnega odziva članov odpadel, kakšnega zanimanja pa za zdaj ni zaznati niti drugod po Gorenjskem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 8. oktober 2017 / 22:17

Martin Krpan

»Martin Krpan je prvič izšel z ilustracijami leta 1917. To je prva slovenska slikanica. Slikar in karikaturist Hinko Smrekar je v črno-beli risbi upodobil dvanajst značilnih prizorov v knjigi; vanj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...