Nasilje je oblika cenzure

Besedilo: Urša Gluščič
Kategorija: Radovljica / sreda, 18. maj 2016 / 12:22

V okviru 48. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu in 3. festivala literature za mir z naslovom Obrazi miru so v četrtek literarni oder kamnogoriške Mežnarije zasedla štiri velika imena sodobne svetovne literature in Mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev – PEN.

Kamna Gorica – Poleg aktualne predsednice združenja Jennifer Clement so v tokratnih Obrazih miru o moči, pomenu in položaju literature v sodobnem »nepoetičnem« svetu spregovorili tudi Vladimir Kopicl (PEN Srbija), Katica Kulavkova (PEN Makedonija) in Ricard Ripoll (PEN Katalonija). Četverica literatov iz različnih držav je poudarjala temeljno sporočilo mednarodnega združenja, v katerem izpostavljajo pomembnost literature za razumevanje in sodelovanje z različnimi svetovi in se hkrati zavzemajo za človekove pravice, med katerimi branijo predvsem pravico do svobodnega izražanja.

Najbolj glasno je bilo sporočilo aktualne predsednice združenja Jennifer Clement, ki je bila lansko leto kot prva ženska v zgodovini izvoljena za predsednico Mednarodnega združenja PEN. Ameriško-mehiška pisateljica, pesnica in zagovornica človekovih pravic in svobode izražanja, pravi, da si izvolitev na to funkcijo šteje v veliko čast in spoštovanje. Kot prva ženska predsednica Mednarodnega združenja PEN želi napraviti spremembe zlasti glede nasilja nad ženskami, ki ga dojema kot obliko cenzure svobodnega izražanja, saj po njenem mnenju nasilje ženske mnogokrat utiša. »Menim, da imamo na svetu okoli dvanajst milijonov poročenih majhnih deklic, starih od devet do deset let. Cenzura svobodnega izražanja teh deklet je onemogočanje njihovega šolanja in s tem tudi njihove pismenosti, preko katere bi v obliki knjige lahko spregovorile o načinu njihovega življenja in posledicah, ki jih ta prinaša,« je povedala predsednica Mednarodnega združenja PEN Jennifer Clement.

Skupaj z ostalimi predstavnicami Mednarodnega združenja PEN želi ustvariti programe, ki bi jim pomagali dobiti vpogled v nasilje nad ženskami kot obliko cenzure. Clementova poudarja, da je PEN ena izmed prvih organizacij, ki se je začela ukvarjati s človekovimi pravicami, med katerimi branijo predvsem pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica se ji zdi v današnjem svetu zelo pomembna, saj meni, da je velikokrat kršena. Hkrati poudarja, da je Mednarodno združenje PEN organizacija, ki podpira in priznava moč literature. Jennifer Clement namreč meni, da je literatura zelo pomembna, saj imam moč, da poveže ljudi iz različnih držav, ras, veroizpovedi … in hkrati kritično opozarja na »zamolčane zgodbe« posameznikov in manjšin. Jennifer Clement se je, kot sama pravi, rodila kot pisateljica in je danes znana zlasti po svojih romanih, v katerih obravnava družbeno aktualne teme.

Poleg Jennifer Clement so v Kamni Gorici svoj pogled o iskanju in ustvarjanju miru preko literature predstavili tudi srbski pesnik, esejist, gledališki kritik in prevajalec iz angleškega jezika Vladimir Kopicl, makedonska pesnica, esejistka in avtorica kratkih zgodb Katica Kulavkova in katalonski pesnik, pisatelj in profesor na Universitat Autónoma v Barceloni Ricard Ripoll.

Literarni večer Obrazi miru, ki sta ga v Kamni Gorici soorganizirali La Casa de Kamna in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, je vodil predstavnik slovenskega združenja PEN Marko Kravos, za glasbene vložke je poskrbel nadarjen mladi violinist Felipe Kopušar, v okviru Likovnega društva Linhart pa sta Obraze miru z razstavo popestrila slikarja Miroslav Pengal in Andreja Srna.