Sto umetnin Narodne galerije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. maj 2016 / 18:05

»Slikarka je na najbolj priljubljeni umetnini v Narodni galeriji ujela razpoloženje in občutek letnega časa: rože s cvetočih travnikov, bujno zelenje domačega vrta, bosonogi otroci, igra in druženje. Kobilca je sliko dve poletji ustvarjala v Podbrezjah na Gorenjskem, v rodni vasi svoje matere Marije. Naslikala je mlajšo sestro Fani in Blekova otroka, Janezka in Katrico, svoja bratranca in sestrično. Pri delu si je pomagala s fotografijo, ki je v tem času že dopolnjevala grafit in skicirko. Pozneje se je spominjala: 'Vse polno otrok se je gnetlo okrog mene, ko sem delala, pa so kritizirali: Sedaj pa ni prav naredila! Boš videl, da bo popravila!' Navdušena nad sočasnimi galskimi umetniki in nad novicami iz boemskega epicentra umetnosti, se je Kobilca poslovila od Münchna in že načrtovala selitev v Pariz. Leta 1891 se je s Poletjem predstavila francoski javnosti v Salonu Državnega umetnostnega združenja. V tem obdobju je ustvarila svoja najboljša dela.«

Konec januarja 2016 so v Ljubljani odprli prenovljeno Narodno galerijo Slovenije in njeno novo stalno razstavo. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog stotih izbranih umetnin. V gornjem odstavku lahko preberete opis ene od njih – Poletja Ivane Kobilce (naslikane 1889-1890, olje, platno, 180 x 141,5 cm). Ta velja za najbolj priljubljeno, tu jo navajamo tudi zato, ker je nastala na Gorenjskem. Namesto običajne naslovnice knjige objavljamo posnetek slike, da jo boste lahko zaužili tako v besedah kot z očmi. – »Odločitev, da najširšemu krogu obiskovalcev predstavimo sto izbranih umetnin, je spremljala želja, naj bo izbor zgolj priporočilo za postanke na sprehodu skozi Narodno galerijo. Kako sestaviti kratko antologijo najodličnejših del, da bo ponudila uravnoteženo podobo in enakovredno zajela časovna obdobja, sloge, motive, umetnike? To je bil izziv, na katerega je bilo težko odgovoriti. Odpovedati smo se morali mnogim legitimnim kandidatom, ki jih bomo podrobneje predstavili v katalogu zbirke, s to publikacijo pa odpiramo samo kalejdoskopski pogled na bogastvo naše nacionalne likovne dediščine.« Tako je v predgovoru te knjige zapisala Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. Sicer pa naj bo ta članek predvsem spodbuda, da našo osrednjo likovno ustanovo obiščete in si na kraju samem ogledate še druga dela, vsa, ne le izbranih sto. To je, kot da bi šli v vrhunsko gostilno, le da so v galeriji na jedilniku dobrote, ki jih ni mogoče nikoli do kraja použiti …