Stoletniki

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Gorenjska / petek, 6. maj 2016 / 11:31

Na dan, ko je dopolnil sto let, je Allan Karlsson zlezel skozi okno svoje sobe v pritličju doma upokojencev in izginil. In to slabo uro prej, ko naj bi v domski dnevni sobi izbruhnila rojstnodnevna veselica. Prišel naj bi celo občinski svetnik. Pa krajevni časopis. In vsi ostali starčki ... Prikazati se ni nameraval edinole slavljenec sam ... Allan Karlsson je junak knjige Jonasa Jonassona z naslovom Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Allan se je odločil, da lahko umre tudi kdaj drugič in kje drugje kot v domu starostnikov in da je tudi pri stotih letih še dovolj mlad za noro pustolovščino ...

Tudi na Gorenjskem živi kar nekaj stoletnikov – po lanskih podatkih statističnega urada je prebivalcev, starejših od sto let, na Gorenjskem 26. Najstarejša Gorenjka je Jeseničanka Kristina Tarman, ki je decembra lani dopolnila 106 let. In ker na praznovanje tako visokih obletnic običajno povabijo tudi "krajevni časopis", kot je vedel že Jonasson, se novinarji občasno srečamo tudi s stoletniki. In eno najbolj klasičnih vprašanj se običajno glasi, kaj je recept za tako dolgo življenje. Odgovori so si po navadi presenetljivo podobni. Veliko delat' pa skromno jest'. Vse moraš vzeti za dobro. Pa ne smeš se preveč sekirat' ... "Življenje samo prinese vse, pa če se sekiraš ali ne," so besede ene od gorenjskih korenin.

Da so starejši ljudje po navadi srečnejši od ljudi v mlajših in zgodnjih srednjih letih, dokazujejo tudi raziskave. Srečno in zadovoljno življenje se začenja šele pri petdesetih, ugotavlja dr. Arthur Stone, psiholog na Stony Brook University iz New Yorka. Časopis The Economist je objavil zanimiv članek, po katerem ima krivulja zadovoljstva v življenju obliko črke U. Če so še v starosti dvajset let mladi ljudje na vrhuncu zadovoljstva in sreče, pa se nato krivulja kmalu obrne strmo navzdol. V svojih štiridesetih in petdesetih so ljudje najmanj zadovoljni z življenjem; dno U-krivulje in s tem življenjskega zadovoljstva je prav pri starosti 46 let. A zanimivo: po petdesetem letu se krivulja zopet obrne navzgor in s staranjem raste; največjo raven sreče so pokazali najstarejši anketiranci, stari od 82 do 85 let. Kot ugotavljajo raziskovalci, se s staranjem zmanjšajo stres, jeza in skrbi. Starejši ljudje se bolj znajo osredotočiti na pozitivne stvari, zlasti družino in prijatelje. Srečo najdejo v sončnih dopoldnevih v družbi vnučkov. Obdelujejo vrtiček. Rešujejo križanke. Se podajo na izlet z upokojenci. Večina starostnikov izžareva posebno umirjenost, sprijaznjenost s tistim, kar je bilo, in sprejemanje tistega, kar še pride. Zato: pozdravljena, srečna starost!