Delo je potekalo ves dan

Planšarska koča (7)

Skupina, ki je sicer sekala les, deloma v zasebnih deloma v državnem gozdu z dovoljenjem upravitelja Hanzlovskega, je mora skrbeti tudi za pripravo platoja in temeljev za postavitev brunarice. V okolju so morali nabrati in na gradbišče pripeljati ustrezne količine kamenja za temelje. Tej skupini so se priključili tudi občasni prišleki iz doline, ki so prišli z namenom, da pomagajo pri gradnji, ali pa so prišli kot turisti, pa so vseeno pomagali nekaj ur delati. Imen vseh teh se ne spomnim. Vem pa, da je med njimi bil zidar Šternarjev Tonej (Bajželj), ki je kasneje opravil tudi vsa potrebna zidarska dela.

Druga skupina, ki so jo sestavljali Benčov Francelj (Valant), Šimnov Francl (Mulej), Pintarjev Matevž (Zupan), Meršolov Joža (Pogačar), Minkov Pavel (Peternel), ki so bili tesarji in poznavalci obdelave lesa, ter Kokov Stanko (Vogelnik), Polde Janša (edini, ki ni bil iz Predtrga, ampak je bil »mestnan«) in Raščov Janez (Črne) pa so surov les ročno tesali in ga pripravljali na ustrezne dolžine ter ga vgrajevali v objekt.

V obeh skupinah je dnevno sodelovalo in delalo od 18 do 25 aktivnih možakarjev. Prihajale so tudi žene posameznikov in prinašale hrano in pijačo. Zraven pa so nabirale borovnice, jagode in gobe. Proti koncu gradnje pa so imele kaj postoriti tudi okrog koče. Gradnja je trajala od meseca junija pa do oktobra. Nekatera dela so se nadaljevala še aprila in maja 1947.

Obsežnost dela poleg izmer koče lepo predstavijo še spodaj zapisane izračunane količine gradiva, ki so bile po očetovih podatkih vgrajene v objekt. Na listinah, ki sem jih našel doma v kasnejših letih, je pisalo: Vgrajenega:

- 150 m3 posekanega okroglega smrekovega lesa in prepeljanega na gradbišče tudi iz oddaljenosti 2000 m,

- 100 m3 ročno tesanih brun za zidove, za pode, strope in streho,

- 6300 kosov naklanih skodel – »šinkelnov« za strešno kritino,

- 40 m3 kamenja za temelje - nabranega po planini,

- 2100 kosov opeke NF in šamotne opeke za dimnik, kmečko peč in štedilnik,

- 14 m3 smrekovih obložnih desk za notranje obloge zidov, za pode in strope,

- 3500 kg cementa in apna.

Material slednjih treh postavk so prinesli na hrbtih konjev ali pripeljali s konjskimi vpregami iz Radovljice. Sto petdeset pečnic za kmečko peč so ti Predtržani in njihovi svojci prinesli na planino v nahrbtnikih. Zidarska dela, predvsem zidanje dimnika in štedilnika, je ob pomoči že naštetih možakarjev opravil Šternarjev Anton (Bajželj). Ta je na sploh opravljal že vsa dela pri graditvi temeljev. Kovinske dele štedilnika je izdelal ključavničar Fajfarjov Janez, žal se ne spomnim, kdo je izdelal kmečko peč v planšarski koči. Katežov Marjan pravi, da je bil verjetno pečar Zaplotnik.

Če se ozremo še v izračun števila »udarniško« izvršenih delovnih ur, ki so bile opravljene v času gradnje, ki je trajala 120 delovnih dni, pridemo do skoraj neverjetne številke: 16.960 ur. V teh urah pa niso vštete ure potovanj iz doline na planino. Omeniti velja, da je bila v teh urah aktivna, čeprav ne v vseh, tudi živina – povprečno pet konjev in dva vola, s katerimi so prevažali les in kamenje po planini.