Odprava pripora za Romuna

Na procesu o poskusu ropa pri bencinski črpalki v Voklem na gorenjski avtocesti je kranjsko sodišče odpravilo pripor za prvoobtožena Romuna.

Kranj – Sodni senat okrožnega sodišča v Kranju, ki ga vodi sodnica Andreja Ravnikar, je v torek po daljšem razmisleku odpravilo pripor 25-letnemu Dumitruju Aleksandruju in njegovemu 29-letnemu bratrancu Constantinu Caldararuju, ki sta s 44-letno Constantinovo materjo Claudio Miclescu obtožena poskusa ropa. Romunska trojica naj bi namreč 6. novembra lani v bližini bencinskega servisa Voklo na gorenjski avtocesti poskušala oropati nemškega državljana Andreasa Grubišića, piše v obtožnici, ki jo zastopa okrožna državna tožilka Polona Košnik. Gre za ponovljeno sojenje, saj je višje sodišče zaradi procesnih napak razveljavilo prvo sodbo, v kateri so bili Romuni obsojeni na zaporne kazni od enega do štirih let in pol.

Tudi na torkovi obravnavi senat ni mogel zaslišati domnevne žrtve Andreasa Grubišića, sicer častnika nemške specialne vojaške enote. Kot je pojasnila sodnica Ravnikarjeva, je pred dnevi z njim v stik stopil Interpol, kateremu je oškodovanec pojasnil, da si želi pričati na tukajšnjem sodnem procesu, vendar bo to storil, ko bo imel dopust. Takšno pojasnilo ni zadovoljilo obrambe, ki je prepričana, da se Grubišić kranjskemu sodišču izmika, ker da si je poskus ropa preprosto izmislil.

Milan Krstić, zagovornik Dumitruja Aleksandruja, je tako ocenil, da dosedanje ravnanje oškodovanca kaže na njegovo skrajno neodgovornost in ignoriranje slovenskega pravosodja. »Smo v situaciji, da en tujec dejansko drži v priporu dva tujca že deset mesecev in 25 dni,« je dejal odvetnik in senatu zato predlagal odpravo pripora za svojega klienta, ki ima interes, da se sojenje čim prej konča. »Upoštevati je treba, da je obdolženec državljan države članice Evropske unije in da je begosumnost dejansko postala samo teoretski pojem. Tudi sodišču je dobro znano, da je razen držav nepodpisnic 'evropskega pripornega naloga' možno vsakega državljana EU izročiti sodnim organom drugih držav podpisnic, med katerimi je tudi Romunija,« je senat opozoril Krstić.

Odpravo pripora za Constantina Caldararuja je predlagal odvetnik Marko Bošnjak iz Odvetniške pisarne Čeferin. Obenem je predlagal tudi izločitev zapisnika o zaslišanju oškodovanca in sodni prepoznavi, ker da je bil ta dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Constantinu Caldararuju pri prepoznavi ni bil zagotovljen pošten postopek. Prostor za prepoznavo namreč deluje kot izložbena vitrina, kot za dekleta v rdeči četrti v Amsterdamu. Vse priče so zato dobro vedele, da je Caldararu tam pridržan in osumljen kaznivega dejanja, kar je v neskladju s pravico do domneve nedolžnosti,« je med drugim dejal Bošnjak. Čeprav je tožilka odpravi pripora nasprotovala, je senat na koncu prisluhnil argumentom obrambe.