Neznani hrib

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 12:06

Kožljek (788 m) – Meni do nedavnega niti po imenu znan hrib, kljub temu da soseščino poznam. Prijeten vzpon z vonjem po pomladi in svojstvenim razgledom.

V zadnjih tednih spet malce raziskujem po bližnji in daljni soseski; odkrivam vrhove, na katerih še nisem bila, nekaterih nisem poznala niti po imenu. Kako jih odkrivam? Hja, običajno kar s prstom po zemljevidu, včasih pa dobim kakšen namig od kakšnega znanca ali prijatelja. Danes se bomo povzpeli na enega od vrhov v Polhograjskem hribovju, na vrh, ki mi je bil neznan. Priznam! Pa obiščimo Kožljek, vrh nad vasjo Samotorica, ki leži na zahodu Polhograjcev, zahodno od Korena, ki smo ga že obiskali.

Zapeljemo se proti Horjulu; lahko iz smeri Vrhnike ali Dobrove, če smo s poljanskega konca, pa je najbližje skozi Gorenjo vas in proti Horjulu, a le do vasi Vrzdenec. Iz Horjula peljemo proti vasi Vrzdenec in skozi vas. Na koncu vasi je izraziti levi ovinek, vidimo tudi cerkev svetega Kancijana. Na desni opazimo ožjo asfaltirano cesto, ki pelje proti cerkvi; ostro zavijemo in malce nad cerkvijo parkiramo.

Na parkirišču opazimo smerokaza: levo Kožljek, desno Koreno. Nadaljujemo proti Kožljeku, po kolovozu in po nekaj korakih smo na razpotju treh poti: desna, srednja in leva. Nadaljujemo po srednji poti, prečimo potok, tako da ga imamo na svoji desni strani. Sledi krajši vzpon, ko kolovoz zavije ostro levo in se oddaljuje od potoka. Do sem so markacije dokaj redke, od tod dalje so pogostejše. Kolovoz se vzpenja skozi gozd in nas pripelje na naslednje razpotje: levo proti kmetiji Hlipč, desno proti Samotorici. Nadaljujemo desno. Pot se precej strmo vzpne in nas pripelje iz gozda na širne travnike pod vasjo Samotorica, kjer je tudi lovska preža. Da ne bomo delali škode, predlagam, da travnik obhodimo po desnem robu, da pridemo na drug kolovoz, ki nas pripelje do cerkve svetega Mihaela. Smo v središču vasi Samotorica. Po asfaltni cesti nadaljujemo desno, nekaj sto metrov, ko zagledamo nov smerokaz. Ja, proti Kožljeku lahko del poti nadaljujemo po asfaltirani cesti ostro levo, kot kaže smerokaz, jaz pa predlagam, da v tem levem ovinku nadaljujemo kar naravnost, po slabo vidni stezici, ki se vzpenja med dvema travnikoma in nas višje pripelje do ceste, kjer sta kapelica in smerokaz proti vrhu Kožljeka. Ob kapelici zavijemo levo, se preko travnika povzpnemo do gozda, nato pa zavijemo desno v gozd in se strmo povzpnemo do vrha Kožljeka, vrha s klopjo, skrinjico, žigom in vpisno knjigo.

Vrh Kožljeka je razgleden v smeri vzhoda proti Polhograjski gori oz. Sv. Lovrencu, do Polhograjske grmade in Tosca. Proti zahodu pod seboj zagledamo vasi Butajnovo in Šentjošt.

Z vrha Kožljeka sestopimo po poti vzpona. Če imamo čas in voljo, lahko nadaljujemo proti Korenu in se od tam vrnemo do vasi Vrzdenec, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 788 m
Višinska razlika: 408 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5