Mal popumpamo pa povandramo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 25. april 2016 / 11:40

Prejšnjo soboto nas je igralski ansambel DPD Svoboda Žiri pocrkljal s premiero komedije Johanna N. Nestroya Lumpacij Vagabundus, ki jo je že dolgo tega nazaj priredil Frane Milčinski Ježek, tokrat pa režiral njegov sin Matija Milčinski.

Žiri – V Žireh imajo novo igro. Komedijo, v kateri navdušuje domači igralski ansambel, ki ga tokrat vodijo trije vandrovci Rok, Boris in Branko. A najprej k besedilu samem. Zadnja leta v žirovski Svobodi hišni režiser Matija Milčinski je na žirovski oder prinesel zanimivo besedilo, ki ima precej bogato zgodovino. Komedijo Lumpacij Vagabundus je v prvi polovici 19. stoletja napisal avstrijski pisec, komediograf, igralec in pevec Johann Nepomuk Nestroy. Bil je precej ploden avtor, za oder pa je pisal predvsem komedije. Lumpacij Vagabundus je ena njegovih najuspešnejših, igrali so jo po vsem svetu, upodobljena pa je bila tudi na filmu. Na slovenskih poklicnih odrih so igro uprizorili devetkrat, ampak po drugi svetovni vojni je v repertoarjih poklicnih gledališč ne najdemo več. Pred 55 leti je Frane Milčinski Lumpacija priredil za radijsko igro, besedilo okrajšal, zmanjšal število nastopajočih, ponašil songe in dodal nekaj lastnih pesmi in tudi šal. Menda je spremenil tudi konec.

Trije potepuhi, nobeden seveda po lastni želji, ampak zato, ker so izgubili službo, ta zaradi pijače, drugi mojstrove žene, tretji iz nesrečne ljubezni. Mizar Lim (Rok Klemenčič), krojač Nitka (Branko Pečelin) in čevljar Dreta (Boris Pečelin) so na svobodi, a so prepričani, da bi z denarjem zaživeli povsem drugače, najbrž spet neko 'normalno' življenje kot vsi drugi. Režiser pa je za odločevalce v igri postavil duhove Fortuno, Amoroso in Lumpacija Vagabundusa. Prva potepuhom nameni pravo srečko in glavni dobitek na loteriji in prepričana, da bodo možje denar dobro uporabili, tekmuje z Lumpacijem, ki bo srečne poskušal voditi tako, da bodo vse zapravili in ostali 'na svobodi'. Če mu pri Limu ne uspe, pa druga dva delujeta 'po planu', eden denar požene za pijačo, drugi za ženske. Ko se čez leto dobijo pri Limu, je ta uspešen mizar, druga dva pa znova potepuha. Čeprav jih prvi poskuša spraviti na pravo pot, se oba raje odločita za potepuštvo in svobodo, ali kot ljudje njihove baže pravijo: »Malo popumpamo (koga prepričajo, da jim da denar), potem pa z njim povandramo naokrog.«

Komedija je kljub 'starosti' sveža in aktualna, saj na humoren način prikazuje človeške značaje, ki se kljub razvoju družbe v vseh pogledih niso nič spremenili. Ljudje si sicer poskušamo privzgojiti red in disciplino, a nas kljub vsemu (še dobro, da je tako) včasih vodijo čustva in raje prvemu pokažemo sredinec in se odločimo za svobodo. To je tudi poanta zgodbe, kakršno je pri prirejanju videl Ježek. Besedilo je duhovito, dialogi še bolj, dodaten zagon pa povedano dobi tudi z odličnimi potepuhi Rokom Klemenčičem, Brankom Pečelinom in Borisom Pečelinom, ki je za odrski nastop tudi na kitaro zvadil Beatle. Igra namreč pesmi, za katere je avtor glasbe Jaka Strajnar našel prave melodije skupine The Beatles (od Let it Be do Yellow Submarine). Trem nosilcem glavnih vlog vseskozi odlično podporo dajejo Matic Dolenc, Milena Padovac, Tanja Peternel in Ajda Homec, ki igrajo po tri, štiri vloge, odvisno od posameznega prizora. Prva, ki razveseli gledalce, pa je vsekakor Ajda kot povezovalka, kar redko vidimo na ljubiteljskih odrih. V svoji artikulaciji, gibčnosti in pozitivnem nastopu nas najbolje pripravi na vse 'hecarije', ki jih kasneje zganjajo potepuhi in njihovi soigralci. Pohvaliti velja kostume in sceno Tine Dobrajc, nadnaravno je nadnaravno, potepuško je potepuško, igralci pa so morali zvaditi tudi nekaj zahtevnih koreografskih vložkov, ki jih je pripravila Mateja Jerebic. Seveda pa brez standardne ekipe DPD Svoboda – Metke, Evgena, Luke in drugih – igralci ne bi tako brezskrbno uživali na odru.